VSL sklep I Cp 153/2003
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2003:I.CP.153.2003 |
Evidenčna številka: | VSL47418 |
Datum odločbe: | 17.12.2003 |
Področje: | civilno procesno pravo |
Institut: | pooblastilo za zastopanje - prenos pooblastila - soglasje stranke za prenos pooblastila |
Jedro
Notranje razmerje med stranko in pooblaščencem je zasnovano na zaupanju stranke do pooblaščenca. To razmerje je tesno osebnega značaja. Prav zaradi takšnega značaja pooblastilnega razmerja, zakon pogojuje prenos pooblastila na drugega z obstojem strankinega izrecnega pooblastila (96. čl. ZPP). Po takšnem prenosu drugi namreč ne zastopa pooblaščenca, ampak stranko, v katere imenu tudi dela. Prav zaradi narave tega razmerja je vseeno ali gre za prenos pooblastil na pooblaščenca, ki ni odvetnik, ali pa je odvetnik.
Izrek
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, ker pooblaščenec tožeče stranke v odrejenem roku ni izkazal, da je pooblaščen tudi za prenos pooblastila na drugega pooblaščenca oziroma odvetnika. Proti takšni odločitvi je pooblaščenec vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbeni razlog kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Meni, da se določilo 96. čl. ZPP nanaša le na pooblaščenca, ki ni odvetnik. Če stranka da pooblastilo osebi, ki ni odvetnik, bi verjetno nasprotovala prenosu pooblastila na tretjo osebo, ki ni odvetnik, saj v tem primeru grozi nevarnost, da bo zastopana slabše, kot po svojem prvotnem pooblaščencu. S tem, ko pooblaščenec za vložitev tožbe pooblasti odvetnika, pa po splošnem prepričanju stranki omogoči kvalitetnejše profesionalno zastopstvo. Njene koristi pri tem ne morejo biti ogrožene. Pritožba ni utemeljena. Notranje razmerje med stranko in pooblaščencem je zasnovano na zaupanju stranke do pooblaščenca. To razmerje je tesno osebnega značaja. Prav zaradi takšnega značaja pooblastilnega razmerja, zakon pogojuje prenos pooblastil na drugega z obstojem strankinega izrecnega pooblastila (96. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Po takšnem prenosu drugi namreč ne zastopa pooblaščenca ampak stranko, v katere imenu tudi dela. Prav zaradi narave tega razmerja je vseeno ali gre za prenos pooblastil na pooblaščenca, ki ni odvetnik, ali pa je odvetnik. Končno pa tudi zakon glede osebe drugega ne dela nobenih razlik ali gre pri tem za odvetnika ali laičnega pooblaščenca. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 24.09.2014