VSL sklep III Cp 849/2004

Jedro

Enoletni rok, v katerem lahko upniki zahtevajo izpolnitev obveznosti iz registra izbrisane družbe brez likvidacije od njenih družbenikov, je zastaralni rok. S potekom tega roka upniki izgubijo pravico zahtevati izpolnitev od družbenikov. Na tek tega roka vpliva tudi zadržanje po odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-135/00-60, z dne 23.5.2002.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijani II. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod I. točko izreka prekinilo to izvršbo in pod II. točko izreka odločilo, da se izvršba nadaljuje zoper družbenika iz registra izbrisane družbe - dolžnika, in sicer M.P., z novim izvršilnim sredstvom, to je z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnin.

Zoper II. točko izreka sklepa se je v roku pritožil dolžnik, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavi in predlog za nadaljevanje postopka z vstopom novega družbenika zavrne ter izvršilni postopek ustavi. Navaja, da je bil sklep o izbrisu prvotnega dolžnika iz sodnega registra objavljen v Uradnem listu št. 10/02, z dne 6.2.2002. Od tega datuma dalje teče enoletni rok, v katerem bi lahko morebitni upnik uveljavljal svojo terjatev do dolžnika, kar pomeni, da bi rok, v katerem bi lahko upnik uveljavljal svojo terjatev od družbenika kot dolžnika, iztekel dne 6.2.2003. Ker je upnik predlog za nadaljevanje postopka z vstopom družbenika podal šele 21.5.2003, torej po poteku enoletnega roka, zaradi zamude roka ni več mogoče šteti družbenika M.P. kot dolžnika izbrisane družbe, ker po poteku enoletnega roka ni več odgovoren za obveznosti izbrisane družbe. Ustavno sodišče RS je sicer z odločbo U-I-125/2000, z dne 9.10.2002, zadržalo izvrševanje 3. poglavja Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), ki ureja izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije. Citirana odločba Ustavnega sodišča govori o začasnem zadržanju zastaranja terjatev, ki imajo podlago v 4. in 5. odstavku 27. člena ZFPPod ter 6. odstavku 580. člena ZGD. Enoletni rok po 294. členu ZGD ni zastaralni rok, ampak prekluzivni rok, v katerem je mogoče zahtevati uveljavitev terjatve od družbenika dolžnika. Če terjatev ni uveljavljena v tem roku, terjatev zoper družbenika ne zastara, ampak v primeru prekluzivnega roka terjatev preneha obstajati in jo iz tega razloga zoper družbenika kot dolžnika niti ni možno uveljavljati. Poleg tega citirana odločba Ustavnega sodišča ne pove, da se je enoletni prekluzivni rok podaljšal za toliko časa, kolikor je bilo izvrševanja zakona zadržano, temveč zgolj pove, da v tem času ne teče zastaranje terjatve. Če bi Ustavno sodišče prekluzivni enoletni rok podaljšalo, bi moralo to izrecno določiti. Ob tem dolžnik poudarja, da roka ni mogoče zadržati, temveč zgolj podaljšati.

Pritožba ni utemeljena.

Najprej je pojasniti pritožniku, da ni možno primerjati med sabo pojmov "prekluzivni rok" in "zastaranje", ker sta to dva različna pojma. Zastaranje namreč pomeni prenehanje pravice zahtevati izpolnitev obveznosti (glej 1. odstavek 335. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Prekluzivni roki pa so tisti procesni roki, ki jih določa zakon in jih ni možno podaljševati (glej 110. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). To pomeni, da če je potrebno določeno dejanje storiti v določenem roku, ki ga določa zakon, tega dejanja po poteku roka ni več mogoče uspešno in pravnoveljavno opraviti. Nasproti prekluzivnemu roku so sodni roki, to so tisti, ki jih določi sodišče in jih sodišče ob določenih pogojih lahko tudi podaljšuje (glej 110. člen ZPP).

Odgovornost družbenika iz registra izbrisane družbe brez likvidacije skladno 3. poglavju ZFPPod je urejena v 1., 2. in 3. odstavku 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD, pritožba očitno zmotno navaja 294. člen) v zvezi s 4. in 5. odstavkom 27. člena ZFPPod. Po citiranem določilu družbeniki iz registra izbrisane družbe brez likvidacije odgovarja za obveznosti družbe eno leto po objavi izbrisa družbe iz registra. Ta enoletni rok odgovornosti družbenika za obveznosti družbe je torej zastaralni rok, s potekom katerega preneha pravica upnika terjati izpolnitev obveznosti izbrisane družbe od njenega družbenika. Zato je pri ugotavljanju teka tega enoletnega zastaralnega roka potrebno upoštevati zakonsko ureditev OZ, kjer je med drugim v 2. odstavku 361. člena določeno, da če je med tekom zastaralnega roka nastal vzrok, ki je tek roka zadržal, se zastaranje nadaljuje, ko ta vzrok preneha; čas, ki je potekel pred zadržanjem, se všteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon.

Z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-135/00-60, z dne 23.5.2002 (objavljena v Uradnem listu RS, št. 50/2002, z dne 7.6.2002), je bil s 4. točko v zvezi s 1. točko izreka zadržan tek enoletnega zastaralnega roka, v katerem lahko upniki zahtevajo izpolnitev obveznosti iz registra izbrisane družbe brez likvidacije, in to do končne odločitve Ustavnega sodišča v isti zadevi. Ta končna odločitev je bila sprejeta z odločbo št. U-I-135/00-77, z dne 9.10.2002 (objavljena v Uradnem listu RS, št. 93/2002, z dne 4.11.2002), ko je navedeni rok enega leta zopet pričel teči. Navedeno nenazadnje izhaja tudi iz obrazložitve citirane odločbe Ustavnega sodišča z dne 23.5.2002, podane v 7. točki, ko se Ustavno sodišče sklicuje na učinek zadržanja teka zastaranja po 361. členu OZ.

Vsled zgoraj navedenega je, ob ustreznem upoštevanju časa zadržanja teka zastaranja zaradi odločitve Ustavnega sodišča, upnik podal zahtevo za plačilo obveznosti izbrisane družbe zoper njenega družbenika - dolžnika v okviru enoletnega zastaralnega roka, torej v roku, in je pritožbeno sodišče zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 2873/2005
• VSL sklep I Cpg 223/2004
• VSK sklep II Cp 1257/2005