VSL sklep III Cp 257/2004

Jedro

Upnik lahko skupaj s predlogom za izvršbo zaradi uveljavitve nedenarne terjatve vloži tudi predlog, naj sodišče naloži dolžniku, da vnaprej založi določen znesek, iz katerega se bodo pokrili stroški oprave nadomestnega dejanja. Založeni znesek se položi pri sodišču kot sodni depozit, nato pa sodišče iz pologa v breme dolžnika izplačuje upniku določene zneske na podlagi dokumentacije, ki izkazuje dejanske izdatke oprave nadomestnega dejanja.

Če dolžnik v sklepu o izvršbi ni opozorjen, kam naj položi založeni znesek za stroške, je treba kot pravilno izpolnitev njegove obveznosti šteti tudi prostovoljni polog zneska neposredno na upnikov račun.

Kršitev določbe prvega ali drugega odstavka 57. člena ZIZ lahko vpliva na zakonitost in pravilnost sklepa sodišča prve stopnje o dolžnikovem ugovoru.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo zaradi založitve stroškov nadomestnega dejanja z rubežem denarnih sredstev dolžnika na bančnem računu pri Novi Ljubljanski banki d.d. Novo mesto, z rubežem denarne terjatve dolžnika, ki jo ima do Občine Š. v višini vsakokratnega mesečnega zneska najemnine in z zaznambo sklepa o izvršbi pri parc. št. , vpisani v vl. št. k.o. , in v zemljiški knjigi odredilo izbris zaznambe sklepa o izvršbi pri tej parceli.

V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje upnik uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navaja, da o položitvi sredstev za izvedbo nadomestnega dejanja ni dobil nobenega obvestila ali dokazila, o tem pa se tudi ne more izjaviti, saj je izpodbijani sklep v tem smislu nepreciziran. Tudi obvestila banke, da naj bi bila sredstva položena na njegov račun, ni prejel. Ker sklepa sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti, sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb postopka, poleg tega pa je v zvezi s plačilom nepopolno in morda celo zmotno ugotovljeno dejansko stanje.

Pritožba je utemeljena.

Kadar iz izvršilnega naslova izhaja, da mora dolžnik kaj storiti, pa lahko to (aktivno) dejanje za izvršitev obveznosti namesto dolžnika stori tudi kdo drug, se izvršba opravi tako, da sodišče pooblasti upnika, da na dolžnikove stroške dejanje stori sam ali pa nekdo tretji. Upnik lahko v takem primeru skupaj s predlogom za izvršbo vloži tudi predlog, naj sodišče naloži dolžniku, da vnaprej založi določen znesek, iz katerega se bodo pokrili stroški oprave takega dejanja (225. člen ZIZ). Založeni znesek se položi pri sodišču (kot sodni depozit), nato pa sodišče iz pologa v breme dolžnika izplačuje upniku določene zneske na podlagi dokumentacije, ki izkazuje dejanske izdatke oprave nadomestnega dejanja.

Dolžnik je dne 21.11.2002 vložil predlog za ustavitev izvršbe oziroma podrejeno ugovor po izteku roka, ker naj bi obveznost za založitev stroškov za opravo nadomestnega dejanja (vzpostavitev v prejšnje stanje) v celoti izpolnil: delno na podlagi rubeža sredstev na njegovem bančnem računu ter denarne terjatve do Občine Š., večji del (952.211,00 SIT) pa z nakazilom neposredno upniku. Glede na trditve, da je upnikova terjatev v višini 1.000.000,00 SIT prenehala na podlagi dejstva (to je plačila), ki je nastopilo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, je treba dolžnikovo vlogo šteti kot njegov ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ), ta pa ima lahko pod določenimi pogoji za posledico (delno) ustavitev izvršbe. Najprej sodišče dolžnikov ugovor (po izteku roka) vroči upniku. Pri tem mora upnika opozoriti, da bo, če na ugovor v roku osmih dni ne bo odgovoril, štelo, da so dolžnikove navedbe v ugovoru (po izteku roka) resnične (57. in prvi odstavek 58. člena ZIZ). Šele, če upnik v roku, določenem v drugem odstavku 57. člena ZIZ, na dolžnikov ugovor (po izteku roka) ne odgovori, sodišče zaradi (delnega) poplačila terjatve v celoti ali delno razveljavi sklep o izvršbi in izvršbo ustavi. Če upnik v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje, pa sodišče po potrebi za obravnavo ugovora (po izteku roka) razpiše narok ali pa izda sklep brez naroka (drugi odstavek 58. člena ZIZ).

Iz podatkov spisa obravnavane zadeve je sicer razvidno, da je sodišče drugopis dolžnikove vloge na red. št. 21 spisa sicer vročilo upniku (vročilnica je pripeta na red. št. 22 spisa), vendar iz njih pa ne izhaja, da ga je opozorilo na pravne posledice iz prvega odstavka 58. člena ZIZ.

Sodišče prve stopnje je izvršbo zaradi izterjave 1.000.000,00 SIT ustavilo, ker je (očitno) štelo, da so dolžnikove navedbe v ugovoru (po izteku roka) resnične, pa za to ni imelo zakonite podlage. Iz tega razloga je bilo treba upnikovi pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Uradni list RS, št. 36/2004 - drugo uradno prečiščeno besedilo). V skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je odločanje o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

Za konec ni odveč dodati, da izplačilo neposredno na upnikov račun sicer ni primeren način položitve denarnih sredstev za kritje stroškov za opravo nadomestnega dejanja, predvsem ker je tako nakazana denarna sredstva brez dejanske osnove mogoče uporabiti v nasprotju z namenom, zaradi katerega so bila položena. Vendar bi bilo treba takšno izpolnitev v obravnavanem primeru, če bi bila zares realizirana upoštevati kot pravilno.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 559/94
• VDS sodba Pdp 225/98
• VSL sklep I Cp 786/94