VSL sklep III Cp 533/2004

Jedro

Tretji navaja, da je lastnik sporne nepremičnine na podlagi prodajne pogodbe, sklenjene z dolžnico. Obenem pa zatrjuje, da lastninske pravice ni mogel vknjižiti v zemljiško knjigo, saj je v zemljiški knjigi vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve v korist V.M. Iz navedb tretjega je torej razvidno, da obstaja ovira za prenos lastninske pravice na tretjega. Ker je bila v času sklenitve omenjene prodajne pogodbe v zemljiški knjigi že vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve, v zvezi z upničino vložitvijo predloga za izvršbo ne moremo govoriti o slabi veri upnice, saj se je le-ta lahko zanesla na podatke zemljiške knjige, iz katerih je bilo razvidno, da je razpolagalna sposobnost dolžnice glede sporne nepremičnine omejena. Glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da je lastninska pravica tretjega verjetno izkazana.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi kot neutemeljen zavrnilo, saj je ugotovilo, da tretji na sporni nepremičnini ni pridobil lastninske pravice (ki bi preprečevala izvršbo), ker le-te ni vknjižil v zemljiško knjigo.

Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil tretji. V pritožbi navaja, da je predlagana izvršba nedopustna, saj je dolžnica solastninski delež na sporni nepremičnini s pogodbo z dne 23.6.2001 prodala njemu. Dolžnica tako od dne 23.6.2001 ni več lastnica sporne nepremičnine, zato je izvršba s prodajo te nepremičnine nedopustna. Navedena prodajna pogodba je bila nato dne 25.7.2001 predložena v prijavo upnici, ki je odmerila davek. Upnica je bila torej obveščena o prometu navedene nepremičnine, zato je nedopustno, da se poslužuje takšnega načina izvršbe. Ker hrani izvod prodajne pogodbe, pa se tudi ne more sklicevati na dobrovernost podatkov zemljiške knjige. Prodajna pogodba je bila dne 25.7.2001 tudi overjena pri notarki. Tretji je bil skrben in je zaradi izvedbe prodajne pogodbe pri sodišču že dne 26.7.2001 vložil zemljiškoknjižni predlog (Dn. št.) na vknjižbo lastninske pravice pri vložku št. k.o. , ki pa je bil s sklepom z dne 30.8.2001 zavrnjen, ker se je pri pregledu zemljiške knjige ugotovilo, da je pri tem vložku vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve v korist V. M., katera pa še ni bila niti vložena v času, ko je z dolžnico sklepal prodajno pogodbo. Pred sklenitvijo prodajne pogodbe je namreč tretji pridobil zemljiškoknjižni izpisek brez kakršnekoli plombe. Upnica pri naslovnem sodišču zaradi zavarovanja iste terjatve vodi postopek o zavarovanju pod opr. št. Z, kjer je bil s strani tretjega vložen ugovor o nedopustnosti zavarovanja, po napotitvi na pravdo pa je bila dne 27.6.2002 vložena tožba zaradi ugotovitve, da je zavarovanje nedopustno. Ker gre v postopkih pod opr. št. Z in In za isto terjatev upnice, bi moralo sodišče izvršilni predlog upnice pod opr. št. In s sklepom zavreči kot nedovoljenega, ker v isti zadevi že teče izvršilni postopek, ki je bil prekinjen zaradi vložitve tožbe v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v L. (opr. št. ). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, drugemu sodniku.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da tretji ni verjetno izkazal, da ima na sporni nepremičnini lastninsko pravico.

Na podlagi pravnega posla se pridobi lastninska pravica na nepremičnini z vpisom v javno knjigo (33. člen takrat veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih; ZTLR). Tretji v ugovoru in sedaj v pritožbi navaja, da je lastnik sporne nepremičnine na podlagi prodajne pogodbe, sklenjene dne 23.6.2001 z dolžnico. Obenem pa zatrjuje, da lastninske pravice ni mogel vknjižiti v zemljiško knjigo, saj je v zemljiški knjigi vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve v korist V. M. Iz navedb tretjega je torej razvidno, da obstaja ovira za prenos lastninske pravice na tretjega (izvedbo vknjižbe lastninske pravice domnevnega pridobitelja - tretjega). Tretji sicer v pritožbi tudi navaja, da je bila prodajna pogodba sklenjena še pred vložitvijo predloga za vknjižbo prepovedi odsvojitve in obremenitve, kar pa glede na podatke v spisu ne drži. Prodajna pogodba med dolžnico in tretjim je bila namreč sklenjena dne 23.7.2001 (glej prilogo C 2), predlog za vknjižbo prepovedi odsvojitve in obremenitve solastninskega deleža pa je bil vložen že dne 5.7.2001 (glej prilogo A 20). Ker je bila v času sklenitve omenjene prodajne pogodbe v zemljiški knjigi že vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve, v zvezi z upničino vložitvijo predloga za izvršbo ne moremo govoriti o slabi veri upnice, saj se je le-ta lahko zanesla na podatke zemljiške knjige, iz katerih je bilo razvidno, da je razpolagalna sposobnost dolžnice glede sporne nepremičnine omejena. Glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da je lastninska pravica tretjega verjetno izkazana.

Ugovor tretjega je pravno sredstvo, v katerem lahko tretji izkazuje, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (64. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; ZIZ). Glede na to tretji v njem ne more uveljavljati ugovora litispendence, zato pritožbeno sodišče navedb tretjega v zvezi s tem vprašanjem ni obravnavalo.

Glede na navedeno in ker ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tretjega zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 1875/99
• VSL sklep III Cp 2053/99
• VSL sklep II Cpg 1011/99