<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep III Cp 172/2004

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2004:III.CP.172.2004
Evidenčna številka:VSL49705
Datum odločbe:17.03.2004
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:izvršljivost notarskega zapisa - zapadlost

Jedro

Notarski zapis ne izkazuje nastopa zapadlosti, če je to okoliščina, ki sta jo stranki sicer predvideli, vendar je bila ob sklenitvi negotovo bodoče dejstvo. Če je nastop zapadlosti npr. odvisen od nekega naknadnega dejanja, npr. odpovedi pogodbe, mora biti izkazan na način iz tretjega odstavka 20. člena ZIZ.

 

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru ugodi in se predlog za izvršbo zavrne.

2. Upnik mora v 15 dneh plačati dolžniku 171.150,00 SIT stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.3.2004 dalje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje 1. zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, opr. št. In, z dne 20.8.2003, s katerim je bila na podlagi notarskih zapisov Sv, z dne 11.7.2000 in Sv, z dne 25.7.2001 dovoljena izvršba na nepremičnine dolžnika ter 2. dolžniku naložilo, da mora upnici v 15 dneh povrniti še 91.960,00 SIT izvršilnih stroškov.

Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 12/03 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 in 75/02; v nadaljevanju ZIZ) pravočasno pritožuje dolžnik, ki predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pojasnjuje, da trditve upnice, da so izpolnjeni pogoji za odstop od pogodbe o prenosu poslovnega deleža, niso resnične. Sodišče prve stopnje se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je podan temelj po 3. členu pogodbe o prenosu poslovnega deleža, na podlagi katerega bi lahko upnica zahtevala plačilo obresti in je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka. Sodišče tudi ni presojalo pogodbene volje strank o tem, ali naj se pri upravičenosti do odstopa upošteva subjektivni ali objektivni kriterij. Pogodbeno voljo strank bi bilo treba ugotoviti v pravdnem postopku.

Pritožba je utemeljena.

V tej izvršilni zadevi je bila predlagana in dovoljena izvršba na podlagi notarskega zapisa. Po določbi 2. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ sodišče lahko dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - izvršljivega notarskega zapisa. V skladu z določbo drugega odstavka 20. člena ZIZ je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. V primeru, ko je zapadlost terjatve odvisna od okoliščine, ki sta jo stranki v pogodbi sicer predvideli, vendar pa je bila ob sklenitvi pogodbe negotovo bodoče dejstvo (v tem primeru torej: nezadovoljstvo s poslovnimi rezulati ali/in kasnejša ugotovitev zamolčanih obveznosti) sam notarski zapis ne izkazuje nastopa zapadlosti. V konkretnem primeru torej zapadlost upničine terjatve ni neposredno razvidna iz predloženih notarskih zapisov, ampak je odvisna od izpolnitve določenih pogojev in nekega naknadnega ravnanja - odpovedi pogodbe. V takšni situaciji pa se zapadlost terjatve, glede na določbo 3. odstavka 20. člena ZIZ, ne more dokazovati le s splošnim zapisom oz. navadno izjavo upnika, kot jo je v tej zadevi podal upnik (priloga A4 v spisu), ampak je treba zapadlost terjatve dokazati z zapisnikom o poravnavi, z notarskim zapisom, z javno listino ali s po zakonu overjeno listino. Če zapadlosti ni mogoče dokazati na opisani način, se dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla (četrti odstavek 20. člena ZIZ).

V skladu z določbo drugega odstavka 55. člena ZIZ sodišče pri odločanju o ugovoru pazi po uradni dolžnosti na razloge od 1. do 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, torej tudi na to, ali je predložena listina izvršilni naslov in ali je obveznost po njem zapadla (2. in 3. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Ker sodišče prve stopnje na opisani razlog ni pazilo po uradni dolžnosti, obveznost, ki jo uveljavlja upnica, pa ni izkazana v smislu določbe tretjega odstavka 20. člena ZIZ in zato sodišče izvršbe ne bi smelo dovoliti, je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi ugodilo in sklep spremenilo tako, da je ugodilo dolžnikovemu ugovoru in zavrnilo predlog za izvršbo.

Sodišče druge stopnje se s pritožbenimi trditvami dolžnika glede na določbo prvega odstavka 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ posebej ni ukvarjalo, ker je pritožbi ugodilo iz zgoraj obrazloženih razlogov.

Odločitev o dolžnikovih stroških temelji na določbi šestega odstavka 38. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje jih je odmerilo v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Odvetniško tarifo ter dolžniku priznalo stroške, kot jih je priglasil v ugovoru (200 odvetniških točk za sestavo ugovora in 20 točk za obvestilo stranki ter dvakrat po 200 SIT za poštnino, skupaj z DDV ter stroške sodne takse) in v pritožbi (675 odvetniških točk za sestavo pritožbe, 20 točk za obvestilo stranki ter dvakrat po 300 SIT za poštnino, skupaj z DDV). Stroškov sodne takse za pritožbo sodišče druge stopnje ni priznalo, ker pritožnik ni izkazal, da bi jo plačal.

 


Zveza:

ZIZ člen 17, 20, 20/2, 20/3, 20/4, 17, 20, 20/2, 20/3, 20/4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMzAwMg==