VSL sklep III Cp 954/2003

Jedro

Izvršba na plačo je mogoča le v primeru, da je dolžnikov delodajalec tretja oseba, ne pa sam dolžnik kot samostojni podjetnik.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (glede zavrnitve predloga za izvršbo na plačo in izvršilnih stroškov nad zneskom 13.410,00 SIT) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14.5.2003, opr. št. I ..., na podlagi odločbe upnika o priznanju nadomestila preživnine, v zvezi z njegovimi obvestili za izterjavo s strani upnika preživninskemu upravičencu izplačanih nadomestil preživnine v skupnem znesku 232.021,00 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obresti, za izterjavo upnikovih izvršilnih stroškov v znesku 13.410,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi do 14.5.2003 do plačila in nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa o njihovi odmeri do plačila, dovolilo izvršbo na dolžnikove premičnine. Zavrnilo pa je upnikov izvršilni predlog, kolikor se ta nanaša na izterjavo izvršilnih stroškov nad zneskom 13.410,00 SIT in v delu, v katerem je predlagal izvršbo na plačo in na dolžnikove nematerializirane vrednostne papirje.

Proti odločitvi o stroških in proti zavrnitvi upnikovega predloga za izvršbo na plačo se je pritožil upnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Glede zavrnitve predloga za izvršbo na plačo navaja, da zakon ne predvideva nobenih razlik za primere, ko je delodajalec in dolžnik ena in ista oseba. Sodišče prve stopnje si je napačno razlagalo zakonske določbe o izvršbi na plačo, to pa je imelo za posledico kršitev načela enakega obravnavanja strank v postopku. Zakon o dohodnini in Zakon o davčnem postopku res ne predvidevata, da bi si moral tudi samostojni podjetnik izplačevati plačo, vendar določata, da samostojni podjetnik plačuje vse prispevke, iz teh pa se da sklepati, kolikšna bi bila osnova za izplačilo njegove plače. Celoten prihodek samostojnega podjetnika, zmanjšan za prizane stroške, je njegov čisti dobiček in ta predstavlja osnovo za prijavo dohodnine. Čisti dobiček predstavlja seštevek vseh mesečnih plač podjetnika v nekem letu. Glede odločitve o stroških pa pritožnik navaja, da sodišče ni obrazložilo višine priznanega dela upnikovih izvršilnih stroškov niti ni o njih odločilo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je izvršba na plačo dovoljena le v primerih, ko je dolžnikov delodajalec tretja oseba, ne pa dolžnik sam. Izvršba na plačo je namreč izvršba na denarno terjatev dolžnika do drugega dolžnika. Če dolžnikov dolžnik ni tretja oseba, temveč je to dolžnik sam, obveznost dolžnikovega dolžnika do dolžnika, da poplača terjatev, po samem zakonu preneha z združitvijo (1. odstavek 353. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR oziroma 1. odstavek 328. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo upnikov predlog, v katerem je ta predlagal izvršbo na dolžnikovo plačo.

Upnik pa tudi neutemeljeno izpodbija odločitev o njegovih izvršilnih stroških. Tako o stroških izvršilnega predloga kot tudi o upnikovih stroških vloge z dne 6.2.2003 (list. št. 7), s katero je ta predlagal izvršbo na plačo, je namreč sodišče prve stopnje odločalo. To izhaja tako iz izreka izpodbijanega sklepa kot tudi iz njegove obrazložitve. Stroške obeh vlog je sodišče prve stopnje upniku priznalo v skladu z določbami Odvetniške tarife - OT, njihova specifikacija pa je razvidna iz obrazložitve izpodbijanega sklepa oziroma iz stroškovnikov upnika.

Ker je torej sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo in ker pri tem ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), je le to pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede na to, da upnik s pritožbo ni uspel, je sodišče druge stopnje zavrnilo tudi njegov zahtevek na povrnitev pritožbenih stroškov (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Odločitev o tem pa je vsebovana v odločitvi o glavni stvari.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Psp 184/2001
• VSL sklep III Cpg 97/2004
• VSL sklep I Cpg 631/2004