VSL sklep III Cp 1258/2003

Jedro

Pravno nasledstvo po 4. odst. 24. čl. ZIZ ni možno samo glede terjatve (obveznosti), pač pa tudi glede predmeta izvršbe. Novi imetnik predmeta izvršbe po zakonu vstopi v izvršbo namesto prejšnjega imetnika - dolžnika. Zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi pomeni, da je upnik pridobil zastavno pravico na nepremičnini tudi zoper morebitne kasnejše lastnike nepremičnine.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi, opr. št. In ..., z dne 16.11.1993, ki je bila zaradi dolžnikove smrti prekinjena s sklepom z dne 8.4.1998, nadaljuje zoper novega dolžnika M. R., razen za parc.št. ... k.o. Bohinjska Bela, ki nadaljuje zoper N. M. H..

Proti tistemu delu sklepa, ki se nanaša nanjo oz. na parc. št. ... k.o. Boh. Bela, se je N. M. H. pravočasno pritožila. Sodišču prve stopnje očita kršitev načela obojestranskega zaslišanja, saj o zadevi ni mogla podati svojega mnenja. Sklepu očita pomanjkljivosti oz. nasprotje v razlogih. Povzema zgodovino pravnih poslov in odločb, na podlagi katerih je sama postala lastnica sporne parcele. Sklicuje se na upravne odločbe in dokumente, iz katerih izhaja, da je prvotni dolžnik to parcelo že leta 1974 prodal, vendar pa pogodba ni bila realizirana v zemljiški knjigi. Dejstvo, da pokojni dolžnik od leta 1974 ni bil več lastnik parcele, so priznali tudi njegovi dediči v zapuščinskem postopku, na tej podlagi je bila v korist pritožnice tudi vpisana lastninska pravica na parc.št. ... k.o. Boh. Bela. Na parceli je zgrajen objekt, ki ga je v celoti finansiral pritožničin pravni prednik. Pritožnica ni univerzalna pravna naslednica pokojnega dolžnika, zato ni pravilna uporaba določila 4. odst. 24. čl. in 2. odst. 170. čl. ZIZ, saj se je postopek začel v času veljavnosti ZIP, ki nasledstva ni poznal, enako ne ZIZ pred novelo. Pritožnica predlaga, da se izpodbijani sklep glede nje oz. parcele št. ... razveljavi oz. vrne v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Ta izvršilni postopek se je pričel v času veljavnosti Zakona o izvršilnem postopku (ZIP, Ur.l. SFRJ, št. 20/78, 6/82, 74/87, 57/89, 20/90, 27/90, Ur.l. RS št. 55/92, 1/94), ki je veljal do 15.10.1998, ko je stopil v veljavo in se začel uporabljati Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur.l. RS 51/98). S tem dnem se je ZIP prenehal uporabljati. Novela ZIZ - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 75/02), ki je pričela veljati 21.9.2002, v določbi 122. čl. predpisuje, da se začeti postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in dokončajo po določbah tega zakona. Izjeme so določene v 2. odst., ki podaljšuje uporabo ZIZ (pred novelo) v točno naštetih situacijah. Med temi ni naštet tak dejanski stan, ki bi ustrezal konkretni procesni situaciji - torej glede pravnega nasledstva na dolžnikovi strani po prekinitvi postopka zaradi dolžnikove smrti oz. glede učinka zaznambe izvršbe zoper kasnejšega lastnika obremenjene nepremičnine, ki je predmet izvršbe. Iz navedenega je torej razvidno, da je sodišče prve stopnje, ko je dne 23.7.2003 izdalo sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka, pravilno uporabilo določbe noveliranega ZIZ.

Pravno nasledstvo v procesnem smislu, kakršnega izrecno opredeljuje 4. odst. 24. čl. ZIZ, ni možno samo glede terjatve (obveznosti), pač pa tudi glede predmeta izvršbe. Novi imetnik predmeta izvršbe, izkazan z javno listino (pritožnica je zemljiškoknjižna lastnica obremenjene parcele), že po samem zakonu vstopi v izvršbo namesto prejšnjega imetnika - dolžnika. Novi dolžnik mora izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Glede na to, da sodišče le vzame na znanje spremembo v osebi dolžnika, tudi ni dolžno pred izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe pridobiti soglasja ali mnenja novega dolžnika, saj je slednjemu ravno z izdajo sklepa o nadaljevanju priznan status procesnega subjekta in mu s tem dana možnost sodelovanja v postopku.

2. odst. 170. čl. ZIZ pa določa, da je z zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi v korist upnika pridobljena zastavna pravica z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Pravni predniki pritožnice (glede na izkazano verigo sklenjenih prodajnih pogodb in z upoštevanjem sklepa o dedovanju po pok. A. M.) svoje pravice iz obveznostnega razmerja, torej relativnega razmerja, niso pridobili v smislu stvarnopravne, absolutne lastninske pravice, z vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi, ki bi učinkovala zoper vse, tudi tretje, in ne le zoper sopogodbenika iz obveznostnega razmerja. Zastavna pravica upnika v tej izvršbi je bila vknjižena že leta 1992, to je ne samo pred dnem, ko je bila v korist pritožnice vpisana lastninska pravica, pač pa celo pred dnem 3.6.1994, ko je A. M. sklenil prodajno pogodbo za sporno parcelo. V razmerju proti tretjim, med katere je treba šteti tudi upnika, je prišlo do spremembe lastninske pravice na parceli št. ... šele, potem ko je upnik že pridobil zastavno pravico, zato novega lastnika (pritožnico) bremeni vknjižena zaznamba izvršbe. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo varuje dobrovernega, ki se na podatke iz javne knjige zanese. Morebitne slabe vere upnika glede vprašanja, ali je vedel, da je prvotni dolžnik v letu 1992 zastavil stvar, ki jo je prodal že leta 1974, pa pritožnica niti ne zatrjuje. Eden od vidikov načela zaupanja v zemljiško knjigo je tudi v tem, da se vsak lahko prepriča, ali je nepremičnina, ki jo namerava pridobiti, morda obremenjena. Zato gre opustitev vpogleda v zemljiško knjigo v njegovo breme.

Na podlagi navedenih razlogov je pritožba neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 366. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ), je bilo treba pritožbo zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (glede pritožnice) potrditi (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 19/2000
• VSL sklep III Cp 3022/2001
• VSL sklep III Cp 1010/2003