<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep II Cp 754/2003

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2003:II.CP.754.2003
Evidenčna številka:VSL47391
Datum odločbe:10.09.2003
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:dokazovanje - nova škoda

Jedro

Dodatno izvedensko mnenje bi moralo sodišče presojati skupaj z osnovnim mnenjem o še predvidenem zdravljenju in posledicah.

Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da tožnik drugega izvedenca ni predlagal in torej prehitro zaključilo, da ni dokazal, da mu je nastala nova škoda in da zato njegov zahtevek ni utemeljen.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 10.139.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 7.800.000,00 SIT od 9.6.2000 dalje do plačila in od zneska 2.339.000,00 SIT od 19.2.2000 dalje do plačila, tožeči stranki pa je naložilo, da toženi stranki povrne njene pravdne stroške v znesku 60.075,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila.

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi zapisalo, da tožnik svojih trditev ni dokazal, saj v zadevi ni predlagal drugega izvedenca medicinske stroke, ampak je vztrajal, naj sodišče pri odločitvi upošteva dodatno izvedensko mnenje dr. K. Tožnik pri tem ni vztrajal, temveč je dal sodišču možnost, da lahko upošteva to mnenje, prav tako pa je že v tožbi predlagal tudi postavitev izvedenca. Tega dokaznega predloga ni nikoli umaknil, izvedenca ortopeda pa je predlagala tudi tožena stranka. Dopolnilno izvedensko mnenje je seveda mogoče upoštevati le, če se upošteva tudi osnovno izvedensko mnenje, saj ima vsaka dopolnitev lahko težo le ob upoštevanju osnove. Analiza osnovnega in dodatnega izvedenskega mnenja pa pokaže, da je tožnik utrpel precej večjo škodo, kot je bila predvidena v osnovnem mnenju. V osnovnem mnenju z dne 31.7.1996 so natančno opisane posledice v predvideni in predvidljivi obliki. Kako velika je razlika med temi predvidenimi navedbami in dejanskim trajanjem in intenziteti bolečin, strahu, skaženosti in posledicah, je razvidno iz dodatnega izvedenskega mnenja. Sodišče je navedlo, da iz izvedenskega mnenja ni moč ugotoviti in tudi ni navedeno, da stranki v času sklepanja poravnave nista mogli pričakovati takšnega poslabšanja kot trdi tožnik. To ni res. Osnovno mnenje je natančno opredeljevalo vse težave in posledice po predvideni odstranitvi osteosintetskega materiala, ki so se nato nekajkrat poslabšale in seveda tožnik takšnega nekajkratnega poslabšanja ni mogel niti približno pričakovati. Ob sklepanju poravnave sta stranki upoštevali nadaljnjo škodo, vendar tisto, ki je bila predvidena v osnovnem izvedenskem mnenju. Nikakor pa ni bilo mogoče upoštevati škode, ki je nastala nepredvideno, kot je opisana v dodatnem izvedenskem mnenju. Tožeča stranka je dopustila sodišču uporabo dodatnega izvedenskega mnenja ob osnovnem, kar je imelo sodišče na razpolago, predlagan dokaz z izvedencem medicinske stroke pa ni bil nikoli umaknjen. Sodišče prve stopnje je napravilo nelogične in nenatančne zaključke, ni precizno primerjalo osnovnega in dodatnega izvedenskega mnenja in ni dopustilo nadaljnje izvedbe dokazov z novim izvedencem, če je menilo, da mnenji izvedenca dr. K. ne potrjujeta trditev tožeče stranke. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ustrezno spremeni oziroma podrejeno vrne sodišču prve stopnje pred spremenjen senat.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba uveljavlja tudi pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar pa tega posebej ne pojasni. Pritožbeno sodišče je zato sodbo prve stopnje preizkusilo le glede tistih kršitev, ki so izrecno naštete v 2. odstavku 350. člena ZPP, in ugotovilo, da te niso podane.

Pravilno je izhodišče sodišča prve stopnje, da je treba v konkretnem primeru ugotoviti, ali je tožniku nastala t.i. nova škoda, torej takšna, ki v času, ko sta pravdni stranki sklenili poravnavo, ni obstajala in je glede na običajen tek še predvidenega zdravljenja (odstranitev osteosintetskega materiala) nista mogli predvideti in zato s poravnavo ni bila zajeta. Tožnik je zatrjeval nastanek takšne škode in v dokaz zatrjevanih dejstev tudi predlagal dokaze (že v tožbi izvedenca medicinske stroke), kasneje predložil dodatno izvedensko mnenje izvedenca dr. K., na naroku pa v sporazumu s toženo stranko navedel, "da sodišče lahko pri odločitvi glede samega tožbenega zahtevka upošteva mnenje zdravnika K. z dne 5.9.2000 - dodatno izvedensko mnenje, tako da v zadevi ni potrebno pritegniti novega izvedenca." Sodišče prve stopnje je, kot je navedlo v obrazložitvi, sledilo temu sporazumu strank in mu je bilo predlagano izvedensko mnenje opora za odločanje. Pri tem pa ostalih predloženih dokazov niti ni ocenjevalo, zlasti ne prvotnega izvedenskega mnenja dr. K., ki ga v obrazložitvi le omenja. Pa vendarle bi zaradi ugotovitve, kakšno škodo sta pravdni stranki mogli pričakovati ob sklepanju sodne poravnave in kakšna je kasneje res nastala, moralo vsaj primerjati ugotovitve izvedenca v obeh mnenjih. Na to pritožba utemeljeno opozarja. Sodišče prve stopnje je očitno pričakovalo, da bo odgovor na to, ali je tožniku nastala nova škoda, izhajalo iz samega dodatnega izvedenskega mnenja. Glede na to, da je izvedenca angažirala stranka sama, je pač odgovoril na vprašanja, ki mu jih je ona zastavila. Sicer pa bi ga že zato, ker gre za dodatno mnenje, sodišče moralo presojati skupaj z osnovnim mnenjem o še predvidenem zdravljenju in posledicah. Nadalje bi moralo upoštevati tudi predloženo medicinsko dokumentacijo in izpovedbo toženca, da je imel zaradi odstranitve osteosintetskega materiala kar pet operacij ter da so mu po zadnji operaciji odstranili kolk - ter to v povezavi s prvotnim mnenjem oceniti, ali gre res za v času sklepanja poravnave že predvideno zdravljenje in pričakovane posledice.

Končno pa pritožba tudi utemeljeno poudarja, da dokaznega predloga z izvedencem medicinske stroke tožeča stranka ni umaknila (nenazadnje je že tudi založila predujem za stroške, ki bodo predvidoma nastali z izvedbo tega dokaza). Soglasje pravdnih strank na naroku, da sodišče lahko pri odločitvi uporabi dodatno izvedensko mnenje dr. K., je treba po presoji pritožbenega sodišča razumeti na eni strani kot privoljenje tožene stranke, da sodišče prve stopnje kot dokaz upošteva to mnenje ne glede na to, da je izvedenca angažirala nasprotna stranka sama in ne pravdno sodišče, na drugi strani pa kot predlog sodišču, da druge predlagane izvedence postavi samo, če bo ocenilo to za potrebno, torej, če bo ocenilo, da iz dodatnega mnenja izvedenca dr. K. ni razvidno, da je prišlo do nastanka nove nepredvidljive škode. To potrjuje tudi dejstvo, da je tožena stranka na tem istem naroku kasneje (torej potem, ko sta stranki že sporazumno predlagali, da se upošteva dodatno izvedensko mnenje dr. K.) predlagala dokaz z izvedencem ortopedom. Navedeno pa kaže, da je sodišče prve stopnje napačno štelo, da tožnik drugega izvedenca ni predlagal in torej prehitro zaključilo, da ni dokazal, da mu je nastala nova škoda in da zato njegov zahtevek ni utemeljen.

Pritožba torej utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP), ni pa sledilo predlogu pritožbe, naj se odredi, da se opravi nova glavna obravnava pred drugim senatom (356. člen ZPP). Tožeča stranka namreč ni obrazložila svojega predloga, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo razlogov, ki bi utemeljevali takšno odločitev.

V ponovljenem postopku bo torej moralo sodišče prve stopnje ponovno izvesti dokazni postopek in, kot je razvidno že iz dosedanje obrazložitve, dokaze, za katere bo ocenilo, da so potrebni. V prvi vrsti bo torej moralo upoštevati obe izvedenski mnenji, ju analizirati in medsebojno primerjati, po potrebi pa izvesti še druge predlagane dokaze. Svojo dokazno oceno bo moralo opraviti skrbno in vestno, kot mu narekuje 8. člen ZPP s presojo vsakega dokaza posebej, vseh skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

 


Zveza:

ZOR člen 200, 203, 200, 203. ZPP člen 212, 213, 215, 212, 213, 215.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMjEyMg==