VSL sklep I Cp 404/2003
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2003:I.CP.404.2003 |
| Evidenčna številka: | VSL47375 |
| Datum odločbe: | 09.04.2003 |
| Področje: | ZEMLJIŠKA KNJIGA |
| Institut: | vknjižba lastninske pravice - načelo pravnega prednika |
Jedro
Iz zahteve formalnega zemljiškoknjižnega prava, da mora biti vpis v zemljiško knjigo mogoč glede na obstoječe zemljiškoknjižno stanje, izhaja, da mora biti subjekt, zoper katerega se bo vpis dovolil, ob včasu vložitve predloga ali uvedbe postopka po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi že vpisan ali pa se zanj sočasno vknjiži ali predznamuje pravica, glede katere se bo opravil nov vpis.
Pri vknjižbi na podlagi javne listine - sodbe mora biti oseba, ki je vpisana (pravni prednik), označena v izreku odločbe.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Odredi se izbris zaznambe vložene pritožbe.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor Republike Slovenije zoper sklep zemljiškoknjižne referentke Okrajnega sodišča v Črnomlju z dne 19.12.2002, opr. št. Dn. 2342/2002.
Proti sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila Republika Slovenija, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se vknjiži lastninska pravica v korist Republike Slovenije. Navaja, da gre za vpis po uradni dolžnosti, zato bi moralo sodišče prve stopnje v skladu z 69. čl. Zakona o zemljiški knjigi (Ur.l. RS št. 33/95, v nadaljevanju ZZK) naložiti pritožniku, da predloži listine, na podlagi katerih bo vpis možen. Sicer pa ni jasno, katera listina poleg pravnomočne sodbe o ugotovitvi lastninske pravice Republike Slovenije na parcelah vl. št. 338 k.o. B... bi bila še potrebna. Zemljiškoknjižno sodišče je z zavrnilnim sklepom poseglo v pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 19.8.2002, opr. št. Pg 154/2001. Že ob vpisu lastninske pravice v korist A.A. bi moralo po uradni dolžnosti paziti na morebitno ničnost prodajne pogodbe. Za pridobitev lastninske pravice po zakonu izrecno izjava volje zemljiškoknjižnega lastnika ni potrebna, saj je Republika Slovenija postala lastnica že pred sklenitvijo prodajne pogodbe po samem zakonu.
Pritožba ni utemeljena.
V 69. čl. ZZK je sicer res določeno, da mora zemljiškoknjižno sodišče pozvati tistega, na katerega naj bi se pravica vpisala, da v določenem roku preložili listine, na podlagi katerih bo vpis mogoč. Vendar pa opustitev postopanja po citiranem določilu ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Iz lastnih pritožnikovih navedb v pritožbi namreč izhaja, da nima na razpolago nobene druge listine razen pravnomčne sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 12.11.2002, opr. št. Pg 54/2001.
Zavrnitev vknjižbe lastninske pravice v korist Republike Slovenije pri parcelah vl. št. 338 k.o. B... temelji na pravilni uporabi materialnega prava, to je 5. točke 1. odst. 86. in 1. odst. 17. čl. ZZK. Iz zahteve formalnega zemljiškoknjižnega prava, da mora biti vpis v zemljiško knjigo mogoč glede na obstoječe zemljiškoknjižno stanje, izhaja, da mora biti subjekt, zoper katerega se bo vpis dovolil, ob včasu vložitve predloga ali uvedbe postopka po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi že vpisan ali pa se zanj sočasno vknjiži ali predznamuje pravica, glede katere se bo opravil nov vpis. Načelo pravnega prednika zahteva, da obstaja nepretrgana veriga pravnih nasledstev, ki temeljijo na zaporednih razpolagalnih poslih oziroma sodnih odločbah. Pri vknjižbi na podlagi javne listine - sodbe mora biti oseba, ki je vpisana (pravni prednik), označena v izreku odločbe. Izrek ugotovitvene sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 12.11.2002, opr. št. Pg 54/2001 je naperjen proti toženi stranki B.B. - v stečaju, ne pa proti zemljiškoknjižnemu lastniku spornih parcel A.A. Do enake rešitve pripelje tudi dosledna uporaba instituta pravnomočnosti. Pravnomočna sodba veže, razen izjemoma, stranke in sodišče, ki je sodbo izdalo (1. in 2. odst. 319. čl. Zakona o pravdnem postopku). Tretje osebe v pravdi niso sodelovale in tudi niso imele možnost sodelovati, zato se nanje praviloma pravnomočnost ne more raztezati.
Čeprav v primerih izvirne pridobitve lastninske pravice za njeno pridobitev razpolagalno pravno dejanje prejšnjega lastnika ni potrebno, lahko novi lastnik doseže vknjižbo, s katero se izvirna pridobitev lastninske pravice izkaže, samo na podlagi ustrezne javne oziroma zasebne listine, ki dokazuje nastanek njegove pravice. Ker v tej zemljiškoknjižni zadevi pritožnik ne zatrjuje obstoja zasebne listine, bi prišla v poštev le javna listina in sicer pravnomočna sodba, s katero bi sodišče na podlagi tožbe, vložene proti zemljiškoknjižnemu lastniku ugotovilo, da obstaja lastninska pravica tožnika. Ker takšne sodbe ni, je odločitev zemljiškoknjižnega sodišča pravilna.
Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je odločilo še o izbrisu zaznambe vložene pritožbe (2. točka 95. čl. ZZK).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 22.08.2009
