<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 1194/2002

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2002:I.CP.1194.2002
Evidenčna številka:VSL48731
Datum odločbe:07.08.2002
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:sprememba sredstev in predmetov izvršbe - predmeti, izvzeti iz izvršbe - lastninsko preoblikovanje podjetij

Jedro

Četudi je določilo 34. čl. ZIZ vsebovano v delu zakona, ki velja za izvršbo, se po 239.čl. ZIZ smiselno uporablja tudi za zavarovanje. To pa pomeni, da lahko sodišče določi na predlog dolžnika drugo sredstvo zavarovanja namesto tistega, ki ga je predlagal dolžnik, če to zadošča za zavarovanje. Kateri predmeti so iz izvršbe izvzeti, določa 32. čl. ZIZ, pri izvršbi na nepremičnine pa dodatno še 177. čl. ZIZ in nepremičnina, ki služi gospodarski družbi za opravljanje njene pridobitne dejavnosti, to ni. Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je nepremičnina družbena lastnina, kot imetnik pravice uporabe pa je vpisana prva toženka. Tožeča stranka napačno šteje, da to pomeni, da ni lastnica te nepremičnine. Lastninjenja nepremičnin v družbeni lastnini ni uredil Zakon o lastninjenju in preoblikovanju podjetij (ki je uredil lastninsko preoblikovanje podjetij z družbenim kapitalom v podjetje z znanimi lastniki), temveč Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Ta v 1. odst. 3. čl. določa, da nepremičnine (zemljišča in stavbe v družbeni lastnini) postanejo lastnina pravnih oseb, ki imajo na nepremičninah pravico uporabe oziroma njihovih pravnih naslednikov, kar pomeni, da je prva toženka lastnica nepremičnin, čeprav dejanski vpis v zemljiški knjigi še ni usklajen z zakonom.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu tožene stranke za zamenjavo predmeta zavarovanja in sklep opr. št. 1087/95 z dne 22.6.1998 spremenilo v 2. tč. tako, da je toženi stranki prepovedalo vsakršno razpolaganje oziroma obremenitev nepremičnine, vpisane v zmljiškoknjižnem vložku 1452, parc. št. 964/4 k.o. ....., dvorišče in poslovna stavba, kar v naravi predstavlja proizvodni obrat prve toženke.

Tožeča stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila. Navaja, da je podana bistvena kršitev določb pavdnega postopka, saj je šele dne 13.5.2002, torej z vročitvijo delne in vmesne sodbe ter sklepa prejela vlogo tožene stranke skupaj s prilogo - podatki o plačilni sposobnosti pravne osebe z dne 21.11.2001. Sodišče je odločilo v korist tožene stranke, ne da bi tožeči stranki sploh dalo možnost, da se o vlogi izjasni. Vlogi priložena lisitna ne izkazuje ničesar. Sodišče je sledilo enostranskemu predlogu tožene stranke in kršilo pravice tožeče stranke. Začasna odredba, ki je bila izdana v zadevi in se nanaša na nepremičnino vl.št. 470 k.o. ......, je pravnomočna in pravnomočno sta bila zavrnjena tudi ugovor in pritožba tožene stranke. Sodišče je za temelj svojega odločanja vzelo 34. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), vendar v konkretnem primeru nobena stranka še ni predlagala izvršbe in torej predmet izvršbe sploh ne obstaja. Zaključek in razlogi sodišča so v popolnem nasprotju in kontradikciji. Prenehanje oziroma sprememba začasne odredbe je možna le v skladu z določbami 274. do 279. čl. ZIZ. Tožeča stranka je preverila stanje v zemljiški knjigi in ugotovila, da gre za nepremičnino, ki je še vedno družbena lastnina. V njej sicer tožena stranka res opravlja dejavnost, kar pomeni, da sploh ne more biti predmet izvršbe, razen tega pa ni bila vnesena v postopke privatizacije, ker bi sicer postala last tožene stranke. Tožena stranka je privatizirana, vendar tega predmeta ni prevzela v svojo last, kot to izhaja iz podatkov zemljiške knjige, z druženim premoženjem pa seveda ne more zavarovati in plačevati obveznosti, ki jih ima sama. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog tožene stranke zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka neutemeljeno trdi, da ji je bila v postopku vzeta možnost obravnavanja, kar sicer predstavlja bistveno kšitev določb pravdnega postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Res je bila tožeči stranki šele skupaj s sodbo in sklepom vročena tudi vloga tožene stranke z dne 24.12.2001. Vendar pa tožeča stranka spregleda, da v vlogi predlagana sprememba predmeta zavarovanja ne predstavlja kakšnega novega predloga tožene stranke, o katerem se doslej ni mogla izjaviti. Tako je tožena stranka prvič tak svoj predlog podala na naroku dne 11.12.2000, tožeča stranka pa je predlogu nasprotovala brez konkretnejše obrazložitve tega svojega stališča. Predlog je nato tožena stranka ponovila v vlogi z dne 9.2.2001, ki je bila tožeči stranki vročena na naroku dne 12.2.2001, na katerem mu je ponovno nasprotovala. Tožena stranka je nato svoj predlog ponovila še trikrat in sicer v vlogah z dne 19.4.2001, 7.9.2001 in 19.10.2001, ki so bile vse vročene tožeči stranki. Tožeča stranka je torej imela vso možnost, da se o predlogu tožene stranke izjavi, kot že omenjeno, pa mu je zgolj neobrazloženo nasprotovala. Ob takem stanju pa seveda ob ponovno (tokrat že šestič) ponovljenem predlogu za zamenjavo predmeta zavarovanja v vlogi, ki je bila tožeči stranki vročena istočasno z odločbo sodišča, tožeči stranki ni bila odvzeta možnost do njegovega obravnavanja. Tožena stranka je svoji zadnji vlogi res predložila tudi dokaze (priloge B6-38), vendar pa tožeča stranka prezre, da sodišče svoje odločitve ni oprlo nanje in da sta elaborat - cenitev nepremičnin z otvoritveno bilanco in zemljiškonkjižni izpisek, katera sodišče edino omenja kot vlogi priloženi listini, v spisu že od prej (priloge B 28 in B 22-24). Svojo odločitev in ugotovitve o plačilni sposobnosti prve toženke pa je sodišče prve stopnje oprlo na podatke, ki jih je v spis predhodno predložila sama tožeča stranka (priloga A 25). Tudi pri tem torej tožeči stranki ni bila odvzeta možnost obravnavanja.

Nadalje tudi ne drži trditev tožeče stranke v pritožbi zoper sklep, da so zaključek in razlogi sodišča v medsebojnem nasprotju, pri čemer te svoje trditve tožeča stranka konkretno ne pojasni. Izrek sklepa je namreč v skladu z razlogi in med razlogi o odločilnih dejstvih ni nasprotja, torej ni podana niti kršitev iz 14.tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, na katero meri pritožba. Ob preizkusu obstoja procesnih kršitev po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP) je pritožbeno sodišče z vpogledom v sodni register ugotovilo, da druga toženka oziroma Beti kopalke in perilo d.o.o., ki se omenja v izreku izpodbijanega sklepa, ne obstaja več. Druga toženka je bila namreč dne 30.12.1999 izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k prvi toženki. Sklep se tako v delu, ki se nanaša na drugo toženko (v izreku pa očitno celo njeno predhodnico), tiče pravne osebe, ki je prenehala obstajati, njen pravni naslednik pa je prva toženka kot prevzemna družba (na kar je ta tudi opozorila v svojih vlogah z dne 9.2.2001 in 19.4.2001), vendar pa pritožbeno sodišče te kršitve po pritožbi tožeče stranke ni moglo upoštevati, saj bi bila odločba lahko za tožečo stranko le še neugodnejša. Poleg tega ne gre spregledati, da je tako pri nepremičninah vl. št. 470 k.o. .... kot pri nepremičninah vl. št. 1452 k.o. ....... kot imetnica pravice uporabe vpisana prva toženka in se že iz tega razloga lahko prepoved iz začasne odredbe (prvotne kot sedaj spremenjene glede predmeta zavarovanja) nanaša le nanjo.

Sodišče prve stopnje je kot pravno podlago svoje odločitve pravilno navedlo določilo 34. čl. ZIZ. Četudi je to določilo vsebovano v delu zakona, ki velja za izvršbo, se po 239.l. ZIZ smiselno uporablja tudi za zavarovanje. To pa pomeni, da lahko sodišče določi na predlog dolžnika drugo sredstvo zavarovanja namesto tistega, ki ga je predlagal dolžnik, če to zadošča za zavarovanje. Začasna odredba torej še velja, vendar s prepovedjo razpolaganja in obremenitve druge nepremičnine, za katero je sodišče prve stopnje ugotovilo, da nudi ustrezno zavarovanje - slednjega zaključka in tistega, da toženi stranki nastaja škoda z nemožnostjo razpolaganja z nepremičnino, na katero se je začasna odredba nanašala prvotno, pa tožeča stranka v pritožbi ne izpodbija. Dejstvo, ki ga tožeča stranka potrjuje v svoji pritožbi, da nepremičnina služi toženi stranki za opravljanje njene dejavnosti, pa ne pomeni, da ta nepremičnina ne more biti predmet izvršbe. Kateri predmeti so iz izvršbe izvzeti, določa 32. čl. ZIZ, pri izvršbi na nepremičnine pa dodatno še 177. čl. ZIZ in nepremičnina, ki služi gospodarski družbi za opravljanje njene pridobitne dejavnosti, to ni.

Iz zemljiškoknjižnega izpiska za vl. št. 1452 k.o. ....... res izhaja, da je nepremičnina družbena lastnina, kot imetnik pravice uporabe pa je vpisana prva toženka. Tožeča stranka napačno šteje, da to pomeni, da ni lastnica te nepremičnine. Lastninjenja nepremičnin v družbeni lastnini ni uredil Zakon o lastninjenju in preoblikovanju podjetij (ki je uredil lastninsko preoblikovanje podjetij z družbenim kapitalom v podjetje z znanimi lastniki), temveč Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Ta v 1. odst. 3. čl. določa, da nepremičnine (zemljišča in stavbe v družbeni lastnini) postanejo lastnina pravnih oseb, ki imajo na nepremičninah pravico uporabe oziroma njihovih pravnih naslednikov, kar pomeni, da je prva toženka lastnica nepremičnin vl. št. 1452 k.o. ... (enako kot tudi vl. št. 470 k.o. ......., kjer je prav tako vpisana družbena lastnina in pravica uporabe), čeprav dejanski vpis v zemljiški knjigi še ni usklajen z zakonom.

Glede na navedeno je torej pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zoper sklep zavrnilo in potrdilo sklep prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

 


Zveza:

ZLPP člen 1, 1. ZLNDL člen 3, 3/1, 3, 3/1. ZIZ člen 34, 239, 34, 239.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMjAzNg==