VSL sodba I Cp 1974/2002

Jedro

Tožeča stranka je na podlagi subrogacije uveljavljati nasproti tožencu kot povzročitelju škode, če je slednji odškodninsko odgovoren zavarovancu tožeče stranke.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se v obsodilnem delu (tč. 1 izreka) sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek glasi:

"Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 1.178.372,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29.2.1996 dalje do plačila."

z a v r n e .

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške nastale pred sodiščem prve stopnje v znesku 276.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.4.2002 dalje in ji povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 91.800,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.1.2003 dalje do plačila vse v 15 dneh, da ne bo potrebna izvršba.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženec dolžan plačati tožeči stranki 1.178.372,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29.2.1996 do plačila in ji povrniti 1.717,00 SIT pravdnih stroškov.

Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijano spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek. V pritožbi toženec navaja, da je sodišče ponovno odprlo obravnavanje po 2 letih in bi v primeru obsodilne sodbe po nepotrebnem moral plačati za navedeno obdobje zamudne obresti. Tožeča stranka se je najprej sklicevala na subrogacijo kasneje pa na kršitev splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska. Toženec je taki spremembi nasprotoval vendar sodišče o njegovem ugovoru ni odločilo. Sodišče v razlogih izpodbijane sodbe ni navedlo zakaj toženčevi ugovori niso utemeljeni in je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka. V nadaljevanju pritožbe toženec navaja, da je zavarovanec toženčev delodajalec Tiskarne Ljubljana kot leasingojemalec osebnega avtomobila na katerem je bila povzročena škoda in ne toženec kot upravljalec vozila. Tiskarna Ljubljana ni zoper toženca uveljavljala nobenega regresnega zahtevka. V razmerju, da toženca, se tožeča stranka ne more sklicevati na splošne pogoje, saj toženec ni bil pogodbena stranka in mu ti pogoji niso bili izročeni tako, da z njimi ni bil seznanjen. Avtohiša Ljubljana, kot zakupodajalec zaradi škode na vozilu ni pridobila nobenih pravic ali zahtevkov do toženca, temveč le proti toženčevemu delodajalcu kot zakupojemalcu po zakupni pogodbi, če bi škoda na vozilu presegla zavarovano vozilo. Prav tako ni bila ugotovljena odgovornost toženca, saj policijski zapisnik ne zadostuje, saj bi bilo potrebno odgovornost dokazati v kazenskem postopku ali postopku o prekršku.

Tožeča stranka je na pritožbo toženca odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo toženca zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba je utemeljena.

Pravna razmerja med zavarovalnico, zavarovancem in povzročiteljem škode v zvezi s prehodom zavarovančevih pravic na zavarovalnico ureja 939. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Po tej določbi preidejo na zavarovalnico z izplačilom odškodnine iz zavarovanja do višine izplačane odškodnine vse zavarovančeve pravice nasproti povzročitelju škode. Tožeča stranka bi bila torej na podlagi suborogacije upravičena uveljavljati nasproti tožencu to, kar je na podlagi pogodbe o zavarovanju kaska izplačala Avtohiši Ljubljana, vendar z bistveno omejitvijo, da to velja samo v obsegu pravic, ki bi jih imela Avtohiša kot zavarovanec nasproti povzročitelju škode. Suborogacija kot jo določa 1. odst. 939. čl. ZOR pomeni prehod zavarovančevih pravic nasproti povzročitelju škode na zavarovalnico do višine izplačane odškodnine. Gre za zakonito cesijo, ki pa je ni, kadar zavarovanec ni upravičen terjati povračila škode od povzročitelja. Zato je utemeljenost tožbenega zahtevka v tej zadevi odvisna od pravnega razmerja med Avtohišo Ljubljano in tožencem. Če bi bil toženec odškodninsko odgovoren Avtohiši, bi njene pravice prešle na tožečo stranko z izplačilom odškodnine. Vendar iz zakupne pogodbe med Avtohišo in Tiskarno Ljubljana izhaja, da bi bila slednja odgovorna za škodo samo, če bi le-ta presegla vse zavarovalne limite (tč. 8 zakupne pogodbe z dne 17.2.1993). Iz tega izhaja, da toženec glede na določbe zakupne pogodbe Avtohiši Ljubljana ni dolžan povrniti škode, ki jo je povzročil, saj bi bila k temu zavezana le Tiskarna Ljubljana ob pogojih iz čl. 8 zakupne pogodbe. Teh pogojev pa tožeča ne zatrjuje, saj drugega kot da je vložila mandatno tožbo, v kateri se sicer sklicuje na subrogacijo v tem postopku ni storila ničesar. Na podlagi subrogacije pa tožeča stranka nasproti tožencu ne more uveljavljati odškodnine, ki jo je izplačala Avtohiši Ljubljana. Tožeča stranka in tudi sodišče prve stopnje se neutemeljeno sklicuje na splošne pogoje za zavarovanja avtomobilskega kaska AK 92, saj toženec ni zavarovanec, niti tožeča stranka ne zatrjuje in dokazuje, da je bil toženec seznanjen z njimi in samo v takem primeru bi bila lahko pravna podlaga za toženčevo obveznost splošni pogoji AK 92.

Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine, njegova odločba pa se opira samo na te dokaze je zmotno uporabilo materialno pravo (čl. 358 tč. ZPP) in je bilo utemeljeni pritožbi toženca ugoditi in v obsodilnem delu sodbo sodišča prve stopnje spremeniti in tožbeni zahtevek zavrniti ne da bi pritožbeno sodišče odgovorilo na ostale pritožbene navedbe toženca. Sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico tudi spremembo odločitve o pravdnih stroških. Tožeča stranka ni uspela v tej pravdi in mora v posledici tega povrniti tožencu pravdne stroške, ki so odmerjeni v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah. Tak izrek o stroških temelji na določbi čl. 166 v zvezi s čl. 154 in 155 ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 314/2005
• VSK sodba I Cpg 347/2004
• VSC sodba Cp 59/2005