VSL Sklep II Cp 1464/2021

Jedro

Kazenska ovadba, ki jo je tožnik vložil zoper upnika (posojilodajalca) zaradi kaznivega dejanja zlorabe izvršbe po 216. členu Kazenskega zakonika naj bi bila po naziranju toženke utemeljen razlog za prekinitev pravdnega postopka. Vendar pa je zmotno pritožbeno stališče o takšni povezanosti zadev, ki bi utemeljevala takšno postopanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo toženkin predlog za prekinitev postopka. Nosilni razlog odločitve predstavlja sklep, da odločitev o tožbenem zahtevku v obravnavanem primeru ni odvisna od tega, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje zato določb ZPP o prekinitvi postopka ni mogoče uporabiti.

2. Toženka se z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinja. Pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter ugodi predlogu za prekinitev postopka do pravnomočnega zaključka kazenskega postopka zoper A. A. Podrejeno predlaga vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožnica vztraja pri stališču, da odločitev pristojnega sodišča v kazenskem postopku zoper A. A. predstavlja predhodno vprašanje v konkretni pravdi. Če bo v kazenskem postopku ugotovljeno, da A. A. ni zlorabil izvršbe, potem je zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova zavarovanja poklicne odgovornosti zavarovanke odvetnice B. B. neutemeljen. Če je sodišče v dvomih, ali se je na podlagi tožnikovega zahteve sploh začel kazenski postopek, bi morala biti pozvana, naj svoje trditve dokaže.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor tožniku, ki pa se nanjo ni odzval.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo toženkinemu predlogu za prekinitev postopka. Pravilno je tolmačilo določbo drugega odstavka 206. člena ZPP, po kateri sodišče lahko odredi prekinitev postopka, če je odločba o tožbenem zahtevku odvisna od tega, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, kdo je storilec in ali je storilec kazensko odgovoren. Ti pogoji tudi po presoji pritožbenega sodišča niso izpolnjeni. Le v primerih, ko je obstoj kaznivega dejanja nujen pogoj za nastanek določene pravne posledice na civilnopravnem področju in je v pravdi od vprašanja, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, odvisna odločitev o tožbenem zahtevku, je moč govoriti o predhodnem vprašanju. V obravnavani zadevi pa je predmet tožbenega zahtevka presoja profesionalnosti ravnanja toženkine zavarovanke, ki ni poskrbela za plačilo sodne takse za obravnavanje ugovora zoper sklep o izvršbi v postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani, čeprav naj bi bil dolg, izvirajoč iz posojilne pogodbe, dejansko že poravnan. Kazenska ovadba, ki jo je tožnik vložil zoper upnika (posojilodajalca) zaradi kaznivega dejanja zlorabe izvršbe po 216. člena Kazenskega zakonika naj bi bila po naziranju toženke utemeljen razlog za prekinitev pravdnega postopka. Vendar pa je zmotno pritožbeno stališče o takšni povezanosti zadev, ki bi utemeljevala takšno postopanje. Že samo dejstvo, da je tožba v tem postopku naperjena proti odvetnici oziroma zavarovalnici iz naslova oškodovanja tožnika zaradi nezadostne skrbnosti njegove pooblaščenke v izvršilnem postopku, medtem ko je kazenska ovadba podana zoper upnika oziroma posojilodajalca narekuje sklepanje, da ne gre za takšno prepletenost oziroma povezanost, ki bi jo bilo mogoče subsumirati pod določbo drugega odstavka 206. člena ZPP. Pritožbeno sodišče pritrjuje naziranju sodišča prve stopnje, da ne gre niti za identično dejansko stanje, saj okoliščine, glede katerih naj bi tekel kazenski postopek nimajo neposredne zveze z utemeljenostjo odškodninskega zahtevka. Tožnik namreč zahteva odškodnino zaradi opustitve skrbnosti dobrega strokovnjaka pri vodenju izvršilnega postopka, ne pa zaradi storitve kaznivega dejanja s strani tretje osebe. Zato je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da obstoj očitanega kaznivega dejanja ni del dejanskega stanu v primeru plačila odškodnine.

6. Sicer pa je res v zelo redkih primerih nastanek pravne posledice na civilnopravnem področju odvisen od ugotovitve, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.¹ Poleg je treba upoštevati, da je civilna odgovornost strožja od kazenske in da se storilec lažje izogne kazenski kot civilni odgovornosti.

7. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere - skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Primerjaj Galič, A.: Predhodno vprašanje in identična dejanska stanja v razmerju med kazenskim in pravdnim postopkom, Pravni letopis 2016.

Datum zadnje spremembe:

22.10.2021

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 271/2020
• VSL sklep I Cp 4495/2010
• VSL sklep II Cp 328/2011