VSL Sklep IV Cp 1198/2021

Jedro

Sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe ni dolžno izvajati vseh dokazov, ki jih predlaga stranka. Bistveno je, da sodišče A. A. ogroženosti ni ugotovilo;

Izrek

Pritožbe se zavrnejo in se sklepa sodišča prve stopnje z dne 24. 3. 2021 in z dne 18. 5. 2021 potrdita.

Obrazložitev

1. Med pravdnima strankama poteka postopek glede njune razveze, zaupanja mld. otroka v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine.

2. Predmet pritožbenega postopka sta sklepa z dne 24. 4. 2021 in z dne 18. 5. 2021. S prvim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo toženkin predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se ji petletni sin A. A. predodelil v varstvo in vzgojo, stiki z očetom pa bi potekali vsak torek in petek od 15. do 19. ure. Z drugim sklepom pa sta bila zavrnjena tako tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, da se stiki med mld. A. A. in toženko ukinejo oz., da potekajo pod nadzorom CSD kot tudi toženkin predlog, da se ji mld. A. A. predodeli v varstvo in vzgojo, z očetom pa se uredijo stiki.

3. Toženka se pritožuje zoper oba sklepa, s katerima sta bila zavrnjena njena predloga za začasno zaupanje A. A. v varstvo in vzgojo; tožnik pa izpodbija sklep z dne 18. 5. 2021, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za ukinitev stikov med otrokom in toženko oz. za določitev stikov pod nadzorom CSD.

4. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24. 3. 2021 zavrnilo toženkin predlog, da se ji mld. A. A. predodeli v varstvo in vzgojo, z očetom pa stiki potekajo vsak torek in petek od 15. do 19. ure. Nosilni razlog predstavlja ugotovitev, da otrokova ogroženost, ki bi narekovala izdajo predlagane začasne odredbe, ni podana. Toženkini očitki o tožnikovem alkoholizmu, nasilnosti, zanemarjanju in ogrožanju otroka niso podani prvič; do njih se je sodišče prve stopnje že večkrat opredelilo in jih zavrnilo.

5. Tem ugotovitvam obsežna toženkina pritožba oporeka. V njej uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da se ugodi njenemu predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 8. 1. 2021. Pretežni del pritožbe se ukvarja s preteklimi, že pravnomočnimi, začasnimi odredbami, ki jim toženka odreka zakonitost in ustavnost. Ta del ne more biti predmet pritožbene presoje, zato se sodišče do njega ne bo opredeljevalo. Izpodbijanemu sklepu pritožnica očita, da se ni soočilo z izjavama B. B. z dne 1. 11. 2020 in C. C. z dne 8. 1. 2021. Priči sta videli tožnika, ki je v januarju 2020 oz. februarju 2020 spil večjo količino alkohola, nato pa se kljub alkoholiziranosti odpeljal z mld. A. A. Ker sodišče ni izvedlo dokazov z zaslišanjem prič, je kršilo njeno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Izvedensko mnenje izvedenke dr. D. D. je zastarelo in neuporabno, pa tudi nesprejemljivo, ker je zoper izvedenko sprožen disciplinski postopek. Mnenje klinične psihologinje E. E. je bilo izdelano za potrebe drugega postopka in se ne ukvarja z vprašanjem tožnikovega prekomernega uživanja alkohola. Meni, da bi moralo sodišče v predmetnem postopku čimprej postaviti sodnega izvedenca psihiatra (alkohologa), ki bo ugotavljal tožnikov odnos do alkohola, pa tudi psihiatra in psihologa, ki bosta izvedla vse potrebne psihodiagnostične preizkuse. Pritožnica izpostavlja mnenje izvedenke F. F., izdelano za potrebe postopka III K 000/2018. V njem izvedenka ugotavlja, da imajo lahko otroci, izpostavljeni hudim stresom in nasilju v družini, višjo raven tesnobe, nemira in manjšo raven občutka varnosti; pride lahko celo do sprememb v možganskih strukturah, ki so pomembne za čustveno in vedenjsko področje. Zato predlaga, da sodišče določi izvedenko F. F. tudi v predmetnem postopku, saj ugotovljena anksioznost pri A. A., slabša izreka na govornem področju, potreba po logopedski obravnavi ter nezaupanje do odraslih in daljši čas, da se počuti varen, kažejo na otrokovo ogroženost.

6. S sklepom z dne 18. 5. 2021 pa sta bila zavrnjena tožnikov primarni oz. podrejeni predlog, da se stiki med A. A. in toženko ukinejo oz., da ti potekajo pod nadzorom, pa tudi toženkin predlog za izdajo začasne odredbe, da se ji A. A. predodeli v varstvo in vzgojo. Tožnik opozarja, da je sodišče v drugi zadevi z opr. št. II N 528/2018 odločilo, da toženkini starši nimajo pravice do stikov z A. A. Toženka jima kljub temu stike omogoča in tožnik se boji, da bo zaradi nespoštovanja sodnih odločb prišlo do ponovne odtujitve otroka. Sodišče je izničilo mnenje izvedenke G. G. ki je opozorila na nevarnost združevanja toženke in njenih staršev zaradi odtujitve otroka, pa tudi pravnomočno sodno odločbo v zadevi II N 528/2018. Toženka je dovolila stike staršev z otrokom, ki na podlagi drugega sklepa niso bili dovoljeni. Zaradi nevarnosti nespoštovanja sodnih odločb in ponovitve kaznivega dejanja zoper otroka je tudi predlagal uvedbo stikov pod nadzorom ali ukinitev stikov. Tožnik predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa v I. oz. II. točki izreka in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

7. Toženka sklep z dne 18. 5. 2021 izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Opozarja na kršitve ustavnih pravic, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Konvencije o otrokovih pravicah. Izpostavlja mnenje pristojnega CSD, da naj se stiki razširijo. Podane so spremenjene okoliščine: stiki na CSD so lepo potekali, predaja otroka je bila brez težav, CSD je izdal mnenje, da se stiki lahko razširijo, otrok si stikov želi in se jih veseli ter bi rad več časa preživel z njo. Sodišče ne bi smelo prezreti otrokovega mnenja. Pritožnica opozarja na ponovno kršitev 22. člena Ustave, ker je sodišče zavrnilo pisni izjavi B. B. in C. C. pa tudi njuno zaslišanje.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu ugodi oz., da ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

8. Pritožbe so bile vročene nasprotnim strankam v odgovor.

9. Pritožbe niso utemeljene.

O pritožbi zoper sklep z dne 24. 3. 2021

10. K izdaji začasnih odredb v družinskopravnih zadevah je glede na utrjeno sodno prakso treba pristopati restriktivno. Le če je otrokova korist ogrožena v tolikšni meri, da z njenim zavarovanjem ni mogoče čakati, jo lahko sodišče zavaruje z izdajo začasne odredbe.¹ Predstavlja izjemno sredstvo, sodišče pa jo izda le, če je resnično nujna, saj bi brez nje otroku nastala težko popravljiva škoda ali bi lahko prišlo do nasilja.²

11. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da toženka ogroženosti otroka, ki bi utemeljevala spremembo odločitve o začasnem zaupanju A. A. v varstvo in vzgojo očetu, ni izkazala. Sodišče prve stopnje je določbi 161. in 157. člena Družinskega zakonika (DZ), ki urejata vprašanja v zvezi z ugotavljanjem otrokove ogroženosti, uporabilo pravilno. Toženkina zatrjevanja o tožnikovem alkoholizmu ter zanemarjanju in ogrožanju otroka – v preteklosti pa tudi sum na spolno zlorabo s strani očeta – predstavljajo v tem postopku stalnico. Do njih se je sodišče prve stopnje obsežno opredelilo že v preteklih pravnomočnih odločitvah. Sodišče prve stopnje je zgodovino teh očitkov povzelo v 21. točki obrazložitve. Toženka tovrstne očitke postavlja že od leta 2017 dalje in vsi po vrsti so bili zavrnjeni. Med drugim je tudi sodna izvedenka prof. dr. D. D., ki ji toženka neutemeljeno odreka verodostojnost, pojasnila, da ob upoštevanju vseh diagnostičnih kriterijev pri tožniku ni ugotovila alkoholne odvisnosti. Tožnik je opravil tudi analizo jetrnih testov, ki toženkinih navedb o alkoholizmu ni potrdila. Izjava tožnikovega delodajalca pa kaže na tožnikovo urejenost pri opravljanju službenih dolžnosti.

12. Sodišče prve stopnje se je seznanilo tudi z izjavama B. B. in C. C., kar izhaja iz 9. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. Vendar jima ni dalo teže, za katero se zavzema toženka. Bistveno je, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo A. A. ogroženosti. Nasprotno. Na podlagi psihološkega izvedenskega mnenja specialistke klinične psihologije mag. E. E. je zaznalo, da tožnik očetovske obveznosti odlično opravlja. Deček je urejen, čist, lepo negovan, ustrezno samostojen in zadovoljnega videza. Dejstvo, da je bilo predmetno mnenje izdelano za potrebe drugega postopka, ni pomembno. V tovrstnih postopkih je poudarjeno preiskovalno načelo. Zaradi koristi otroka lahko sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter zbere podatke, potrebne za odločitev. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvesti zaslišanja predlaganih prič, saj celoten spekter izpostavljenih okoliščin izkazuje, da A. A. pri očetu ni ogrožen. Poleg tega je dokazni standard v postopku izdaje začasne odredbe nižji od standarda v „glavnem“ postopku. Sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe ni dolžno izvajati vseh dokazov, ki jih predlaga stranka. Bistveno je, da sodišče A. A. ogroženosti ni ugotovilo; svoje ugotovitve pa je v točkah 18 do 29 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki jim pritožbeno sodišče v celoti sledi, tudi ustrezno pojasnilo. Mnenje izvedenke F. F. pa ne izkazuje ogroženosti otroka, ker je pri očetu, marveč nakazuje na otrokove težave, ki bi lahko bile posledica visoko konfliktnega odnosa med staršema, kar pa bo predmet presoje v nadaljevanju postopka.

O pritožbah zoper sklep z dne 18. 5. 2021

13. Tudi pri izdaji predmetnega sklepa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbi 157. in 161. člena DZ. Ob upoštevanju kriterijev iz prej navedenih določb ogroženosti mld. A. A. ni ugotovilo. Razloge sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Tožnik nasprotuje toženkinemu omogočanju stikov otroka z njenimi starši, ker obstaja nevarnost odtujitve/ogrožanja otroka. Pritožba zavzema stališče, da so starima staršema stiki z A. A. prepovedani.

14. V zadevi II N 528/2018 si toženkina starša prizadevata urediti stike z vnukom. Sodišče prve stopnje je 4. 1. 2019 v navedeni zadevi zavrnilo njun predlog za izdajo začasne odredbe, po kateri bi imela stike z A. A. vsak prvi vikend v mesecu in dvakrat po deset dni v času poletnih počitnic ter vsak torek od jutra do večera. Razlog za zavrnitev je bil v tem, da predlagatelja nista izkazala nobene od treh postavk iz drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Vendar pa postopek v zadevi še ni zaključen in končna odločba do izdaje izpodbijanega sklepa še ni sprejeta; v vmesnem času pa – kot je jasno navedlo že tudi sodišče prve stopnje v 23. točki obrazložitve – stiki med otrokom in starima staršema niso prepovedani. Tožnik tudi ni uspel s stopnjo verjetnosti izkazati, da toženka skupaj s starši načrtuje ponovno ugrabitev otrok, zato tudi po presoji pritožbenega sodišča ni bilo nikakršne podlage za izdajo predlagane začasne odredbe, s katero bi se stiki med materjo in A. A. ukinili oz. izvajali pod nadzorom pristojnega CSD.

15. Toženkin predlog, da se ji A. A. z začasno odredbo zaupa v varstvo in vzgojo, temelji na isti trditveni podlagi, kot je bila podana že v njenem predhodnem predlogu. O tem pa se je pritožbeno sodišče že izreklo pri presoji sklepa z dne 24. 3. 2021. Čeprav niti ni sporno, da so stiki na pristojnem CSD lepo potekali, prav tako predaja otroka in da je pristojni CSD predlagal razširitev stikov, A. A. pa si z mamo tudi želi preživeti več časa, pa navedeno ne predstavljajo tistih okoliščin, ki bi utemeljevale spremembo začasne odredbe o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo. Takšno odredbo bi sodišče izdalo le v primeru z verjetnostjo izkazane otrokove ogroženosti. Ta pa – kot je bilo že večkrat poudarjeno – ni izkazana.

16. Glede na zgoraj pojasnjeno pritožbe niso utemeljene. Podani pa tudi niso pritožbeni razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona), zato je pritožbe zavrnilo in potrdilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Primerjaj prof. dr. Barbara Novak, Družinski zakonik z uvodnimi pojasnili, Ur. list RS, Ljubljana, 2018, stran 153.
² Primerjaj Up-232/99.

Datum zadnje spremembe:

22.10.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 512/2022
• VSL Sklep IV Cp 1519/2022
• VSL Sklep IV Cp 1624/2020