<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep IV Cp 1182/2021

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2021:IV.CP.1182.2021
Evidenčna številka:VSL00049143
Datum odločbe:22.09.2021
Senat, sodnik posameznik:Polona Marjetič Zemljič (preds.), Katarina Parazajda (poroč.), Katarina Marolt Kuret
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:preživnina - preživljanje otroka - potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - razporeditev preživninskega bremena - dopolnilno delo - določitev preživnine - vložitev predloga

Jedro

Toženec, ki je za delo sposoben, mora upoštevati, da ima preživljanje mladoletnih otrok prednost pred vsemi ostalimi obveznosti staršev in bo moral poskrbeti, da bo otroka ustrezno preživljal, če ne drugače pa tako, da bo poprijel za kakšno dopolnilno delo.

V skladu z določbo 196. člena DZ se preživnina lahko zahteva od vložitve predloga za določitev preživnine.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijani sklep:

- razveljavi v prvi alineji drugega odstavka II. točke izreka ter prvi alineji tretjega odstavka II. točke izreka v delu, v katerem je nasprotnemu udeležencu naloženo za hčer A. A. plačati 65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2020, za sina B. B. pa 53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2020, ter v drugi alineji drugega odstavka II. točke izreka in drugi alineji tretjega odstavka II. točke izreka glede preživnine za čas do 8. 7. 2020 (kar pomeni glede A. A. za 14,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 7. 2020, glede B. B. pa za 12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 7. 2020),

- spremeni tako, da mora nasprotni udeleženec za hčer A. A. poleg vseh zneskov, navedenih v II. točki izreka izpodbijanega sklepa (razen zneskov v prvi alineji drugega odstavka II. točke izreka ter prvi alineji tretjega odstavka II. točke izreka), plač(ev)ati še 21 EUR, za sina B. B. pa poleg vseh zneskov, navedenih v II. točki izreka izpodbijanega sklepa, še 15 EUR (torej preživnina za A. A. po spremembi sklepa znaša 186 EUR, za B. B. pa 168 EUR mesečno).

II. V preostalem delu se pritožbi zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta starša sedaj skoraj petletne A. A. in triletnega B. B. Sodišče je v tej zadevi obravnavalo predlog matere za dodelitev otrok, ureditev stikov in določitev preživnine.

2. Z izpodbijanim sklepom je, potem ko je dopustilo sodno poravnavo o dodelitvi otrok in ureditvi stikov, odločilo predvsem, da mora nasprotni udeleženec od 1. 5. 2021 dalje za preživljanje A. A. plačevati po 165 EUR, za preživljanje B. B. pa po 153 EUR ter mu (ob upoštevanju med postopkom plačanega) naložilo še po 65 EUR oziroma 165 oziroma 25 EUR za A. A. ter po 53 EUR oziroma 153 EUR oziroma 13 EUR za B. B. za čas od 8. 7. 2020 (v resnici pa od 15. 6. 2020) do 31. 4. 2021. Predlog za določitev višje preživnine je sodišče prve stopnje zavrnilo in odločilo še, da udeleženca krijeta vsaka svoje stroške.

3. Zoper odločitev o preživnini se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožujeta oba udeleženca postopka. Predlagateljica predlaga spremembo, nasprotni udeleženec pa razveljavitev sklepa.

Pritožbene navedbe bodo predstavljene v nadaljevanju ob hkratnem odgovoru nanje.

4. Predlagateljica je predlagala zavrnitev pritožbe nasprotnega udeleženca, slednji pa na vročeno pritožbo ni odgovoril.

5. Pritožbi sta delno utemeljeni.

6. V skladu z določbo 1. odstavka 190. člena Družinskega zakonika (DZ) se preživnina določi glede na potrebe otrok in pridobitne zmožnosti staršev. Pritožnica izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje o potrebah otrok, pritožnik pa ugotovitve o svojih zmožnostih in uravnoteženju vseh treh ogljišč zgoraj začrtanega trikotnika.

O potrebah otrok

7. Sodišče prve stopnje je ocenilo potrebe deklice in dečka po posameznih sklopih, ki so navedeni v drugem odstavku 190. člena DZ1, in zaključilo, da A. A. mesečno za preživljanje potrebuje 275 EUR, B. B. pa 255 EUR. Pritožnica oceni sodišča prve stopnje o stroških bivanja (za vsakega od otrok 70 EUR mesečno) in vrtca (40 EUR mesečno za A. A. in 20 EUR mesečno za B. B.), ne nasprotuje, ostali sklopi pa so v pritožbi problematizirani.

8. Utemeljen je pritožbeni očitek predlagateljice, da je materialnopravna presoja potreb A. A. in B. B. delno napačna. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje ima deklica atopični dermatitis, zaradi česar ima predpisano dietno prehrano. Njene težave s kožo terjajo tudi uporabo posebnih mil2, posebnih krem3 in mazil (vseh ni mogoče dobiti na recept) ter posebnega pralnega praška; deček pa še uporablja pleničke, a je v starosti, ko jih počasi opušča. Ob tem, ko otroka po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje potrebujeta tudi zdravila in zdravstvene pripomočke kot so probiotiki, razpršila za nos, sirup za izkašljevanje ..., nedvomno pa še, kot vsi, običajne pripomočke za higieno in čistočo (šampon, vse za higieno zob ...), je realen mesečni strošek po oceni višjega sodišča po 40 EUR za vsakega. Tak znesek zadošča tudi za pokritje stroškov kakšnega prevoza otrok k zdravniku. Višji stroški pa po prepričanju višjega sodišča otrokoma ne nastajajo - mila so sicer draga, a se jih gotovo ne porabi v enem mesecu, saj pretirana uporaba (posebej pri dermatitisu) prej škodi kot koristi, nekatere kreme je mogoče dobiti z receptom, krem za sončenje otroka gotovo ne uporabljata vse leto, veliko stvari je uporabnih za oba (praški, šamponi, tudi nekatera zdravila), nekaj potreb s tega področja pokrije nasprotni udeleženec, ko sta otroka pri njem, poleg tega pa bo B. B. pleničke, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, nedvomno kmalu opustil.

9. Materialnopravno napačna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje o stroških preživljanja prostega časa, ki jih je sodišče prve stopnje ocenilo na 5 EUR mesečno za vsakega. Ob tem, ko družina ne dopustuje izven doma4, je tako nizek strošek za preživljanje prostega časa otrok povsem neustrezen. Pridobitne zmožnosti staršev niso tako šibke, da za preživljanje prostega časa svojih otrok ne bi mogla nameniti več kot 10 EUR mesečno. Glede na starost otrok je razumljivo, da se pred epidemijo še nista udeleževala dejavnosti, med epidemijo pa se jih nista mogla, a pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da se jima ena plačljiva dejavnost ne bi omogočila. Znesek 20 EUR mesečno za razvedrilo za vsakega od otrok (kot ga ocenjuje predlagateljica) ni pretiran in jima bo to omogočil, lahko pa se namesto tega (ali delno) porabi za obisk predstave ali nakup kakšne knjige, igrače ali športnega rekvizita ali za obisk rojstnega dne prijateljev (in s tem povezane stroške darilca in morebitne uporabe avtomobila) ali organizacijo rojstnega dne otrok.

10. Zaključki sodišča prve stopnje o ostalih potrebah otrok pa so materialnopravno pravilni.

11. Zaradi A. A. alergije je strošek prehrane po 80 EUR mesečno (za B. B. pa 70 EUR) sicer povsem realen, pritožbeno zavzemanje predlagateljice za upoštevanje povprečnega zneska 110 EUR pa je neutemeljeno. Ni namreč mogoče mimo tega, da med delovnim tednom otroka del obrokov pojesta v vrtcu, poleg tega pa je treba upoštevati (kar izpostavlja nasprotni udeleženec v pritožbi, a po nepotrebnem, saj je v ocenjenem znesku to ustrezno upoštevano), da za del njunih potreb poskrbi nasprotni udeleženec, ko preživljata čas pri njem.

12. Tudi po 60 EUR mesečno, torej po 720 EUR letno, je ustrezen znesek za pokritje potreb po oblačilih in obutvi otrok A. A. in B. B. starosti. Zakaj naj bi bila ta ocena sodišča prve stopnje materialno pravno napačna, predlagateljica v pritožbi niti ne pojasni.

13. Razlogi sodišča prve stopnje o stroških, povezanih z mobilnim telefonom (18. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), so pravilni in popolni. Otroka mobilnih telefonov nimata in ju ne potrebujeta, stroški, ki jih ima s svojim mobilnim telefonom predlagateljica, pa ne sodijo med potrebe otrok in zaradi njunih potreb tudi niso čisto nič višji ali pa so zanemarljivo višji, če mora predlagateljica za otroka kdaj poklicati k zdravniku ali v vrtec.

14. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da predlagateljica posebnih stroškov za prevoz otrok v vrtec nima, saj je vrtec na njeni poti v službo, potne stroške v službo pa ji krije delodajalec. Stroške za kak prevoz k zdravniku in prijateljem pa je pritožbeno sodišče priznalo zgoraj, v sklopu stroškov, povezanih z zdravjem in higieno ter tistih za razvedrilo.

15. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da A. A. za preživljanje potrebuje 310 EUR mesečno, B. B. pa 280 EUR mesečno, kar je primerljivo s potrebami otrok njune starosti in usklajeno s pridobitnimi zmožnostmi njunih staršev.

O pridobitnih zmožnostih staršev

16. Iz ugotovitev sodišče prve stopnje izhaja, da so pridobitne zmožnosti udeležencev postopka (od 1. 11. 2020, ko se je tožnica zaposlila5) povsem primerljive. Podrobna analiza manjših sprememb v plači nasprotnega udeleženca (v izpodbijanem sklepu in v njegovi pritožbi) je povsem nepotrebna. Da bi se njegove pridobitne zmožnosti6 od časa, ko je zaslužil 883 EUR mesečno in prejel 1.825,41 EUR regresa za letni dopust, kaj poslabšale, nasprotni udeleženec niti ne trdi, česa takšnega pa sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo. Toženec, ki je za delo sposoben, se mora zavedati, da ima preživljanje mladoletnih otrok prednost pred vsemi ostalimi obveznosti in interesi staršev ter bo moral poskrbeti, da bo otroka ustrezno preživljal, če ne drugače pa tako, da bo poprijel za kakšno dopolnilno delo. Iz istega razloga je pravno nepomembno podrobno predstavljanje življenjskih stroškov nasprotnega udeleženca. Pritožbene navedbe o tem tako odgovora pritožbenega sodišča ne terjajo (1. odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku; ZNP-1)

O uravnoteženju vseh treh pravno relevantnih dejavnikov

17. To, da so preživninske zmožnosti staršev primerljive, samo po sebi še ne pomeni, da mora biti takšna (torej primerljiva oz. enaka) tudi razporeditev preživninskega bremena. Otroka sta dodeljena v vzgojo in varstvo tožnici, stiki pa niso tako pogosti, da bi nasprotni udeleženec na njih poskrbel za predlagateljičinemu deležu primerljiv obseg nege, vzgoje in varstva otrok, ki sta še majhna in morata biti tega deležna v veliki meri. Otroka z nasprotnim udeležencem sicer preživita polovico vseh kratkih počitnic, a samo štiri, kasneje pa sedem dni med poletnimi počitnicami in vsak drugi vikend ter vsak sredin popoldan med 15.00 uro in 18.00 uro. V času stikov oče seveda poskrbi za potrebe otrok, povezane z bivanjem, prehrano, razvedrilom, nego ..., kar je pritožbeno sodišče upoštevalo pri oceni njunih potreb. Ne glede na to pa tožnici ostaja levji del skrbi za komaj tri in pet letna otroka med delovnim tednom, torej tudi skrb za logistiko med tednom, za zdravniške preglede, za nego v bolezni (v primeru bolezni namreč stiki odpadejo) in zdravila, kasneje za redno izpolnjevanje šolskih obveznosti, ... Opisano terja takšno razporeditev preživninskega bremena, kot jo je določilo sodišče prve stopnje, torej da nasprotni udeleženec krije 60 % potreb otrok, predlagateljica pa 40 %.

18. Višje sodišče je zato, kot je zgoraj že opisalo, delno ugodilo pritožbi predlagateljice in preživnino za A. A. zvišalo na 186 EUR, za B. B. pa na 168 EUR. Odločitev v tem delu temelji na peti alineji 358. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

19. Pritožbena navedba nasprotnega udeleženca, da bi mu po plačilu v izpodbijanem sklepu odmerjenih preživnin ostalo le približno 507 EUR, kar je manj od zajamčenega minimuma, ki mora dolžniku ostati glede na določbo 2. odstavka 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki je namenjen zagotovitvi varstva dolžnika in njegove osnovne socialne eksistence, se ob primerjavi bistveno nižjih zneskov, ki morajo zadoščati za eksistenco pritožnikovih otrok, izkaže za nenavadno. Je pa tudi pravno nepomembna - kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, mora toženec, ki je za delo sposoben, upoštevati, da ima preživljanje mladoletnih otrok prednost pred vsemi ostalimi obveznosti staršev in bo moral poskrbeti, da bo otroka ustrezno preživljal, če ne drugače pa tako, da bo poprijel za kakšno dopolnilno delo.

O preživnini za čas pred vložitvijo predloga

20. Pritožba nasprotnega udeleženca pa je utemeljena glede odločitve sodišča prve stopnje o preživninah za junij in julij 2020. V skladu z določbo 196. člena DZ se namreč preživnina lahko zahteva od vložitve predloga za določitev preživnine. Ker je bil predlog v tej zadevi7 vložen 8. 7. 2020, je preživnino mogoče zahtevati od vključno julija 2020, kot je predlagateljica tudi predlagala. Višje sodišče je zato pritožbi nasprotnega udeleženca v tem obsegu na podlagi pete alineje 358. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ugodilo in sklep v prvi alineji drugega odstavka II. točke izreka ter prvi alineji tretjega odstavka II. točke izreka razveljavilo v delu, v katerem je nasprotnemu udeležencu naloženo za A. A. plačati 65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2020, za B. B. pa 53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2020, v drugi alineji istih točk istih odstavkov pa še glede preživnine za čas do 8. 7. 2020.

Sklepno

21. V preostalem delu (kot je bilo že obrazloženo) pritožbi nista utemeljena, bistvene kršitve določb postopka, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, pa niso podane, zato je pritožbi v preostalem delu zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

22. V postopku iz razmerji med starši in otroki je izhodišče pri stroškovni odločitvi načelo izenačitve stroškovnega bremena, saj gre za postopek, ki se vodi v korist otrok(a). Ob tem, ko so stroški udeležencev postopka primerljivi, je pravilna odločitev, da vsak krije svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------
1 Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti pa stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka.
2 Tekoče stane 18 EUR, trdo 8 EUR.
3 Tudi posebnih krem za sončenje - ena stane 30 EUR.
4 Ker tega tudi prej ni, pritožbeno sodišče ob premoženjskem stanju staršev ne sledi pritožbenim navedbam, da bi moralo sodišče upoštevati tudi stroške „dopusta in morja“.
5 Od vložitve predloga do konca oktobra so bile zmožnosti predlagateljice precej slabše, a tega v pritožbi ne problematizira.
6 Pri ugotavljanju zmožnosti preživninskega zavezanca se ne upoštevajo samo dejanski prejemki, torej že izkoriščene možnosti pridobivanja dohodka, temveč tudi neizkoriščene možnosti, to so tiste, ki jih je zavezanec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko preživninsko obveznost (ki ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi in tudi pred lastnim preživljanjem) izpolni; prim. sodba VSRS II Ips 451/2002.
7 Kot izhaja iz dohodne štampiljke v spisu na list. št. 1.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 190, 190/1, 190/2, 196

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
14.10.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUwOTIx