VSL Sklep II Cp 1568/2021

Jedro

Sodišče nima možnosti, da zaradi prezasedenosti socialno varstvenih ustanov zavrne utemeljen predlog za namestitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotni udeleženec sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda Dom X za čas treh mesecev od dneva sprejema ter da se začasno, do sprostitve mesta v navedenem socialno varstvenem zavodu, vendar največ za šest mesecev, in sicer do 17. 3. 2020, se sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice X oziroma v odprti oddelek navedene bolnišnice, v kolikor bodo ocenili, da je to ustrezno.

2. Proti temu sklepu se pritožuje Dom X. Navaja, da niso izpolnjeni pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek tega socialno varstvenega zavoda, saj je prekomerno zaseden in ne izpolnjuje pogojev iz 4. člena Pravilnika o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter v postopku njihove verifikacije, ki določa, da je v posamezni bivalni enoti varovanega oddelka največ 12 oseb. S sprejemom nasprotnega udeleženca in še dveh ostalih veljavnih sklepov, ki čakata na sprejem na varovano enoto tega socialno varstvenega zavoda, ki so bili izdani pred izpodbijanim sklepom, bi bila zasedenost varovanega oddelka 133,33 % in bi pritožnik s tem kršil zakonodajo. Z namestitvijo nasprotnega udeleženca in ostalih čakajočih po sklepih bi morali stanovalcem bivalni prostor nameniti v dnevni sobi oziroma jedilnici. Pritožnik povzema mnenje izvedenca in poudarja, da osebe z odvisnostjo od psihoaktivnih snovi, ki so na substitucijski terapiji z metadonom, ne sodijo na varovane oddelke posebnih socialno varstvenih zavodov. Ni pričakovati, da se bo po izteku izpodbijanega sklepa sodišča, to je za čas treh mesecev od dneva namestitve v zavod, našlo prosto mesto na odprti enoti zavoda, torej bo nasprotni udeleženec prednostno sprejet in preskočil celotni seznam čakajočih za sprejem. Pritožnik še poudarja, da so varovani oddelki namenjeni za kratkotrajno namestitev oseb, ki so zaključile zdravljenje oziroma zdravljenje ni več potrebno. Iz izpodbijanega sklepa pa izhaja, da bistvenega izboljšanja zdravstvenega stanja pri nasprotnem udeležencu ni pričakovati, kar pomeni, da bo potreboval doživljenjsko institucionalno varstvo na varovani enoti. Pritožnik nadalje opozarja, da verificirani varovani oddelki v posebnih zavodih ne izpolnjujejo več pogojev verifikacije in resno ogrožajo uporabnike in osebje, kakovost storitve pa je na teh oddelkih okrnjena. Prav tako ne izvaja posebnih varovalnih ukrepov, kot je fiksacija pacienta, kar bi nasprotni udeleženec ob nenadnem poslabšanju zdravstvenega stanja in ogrožanja drugih stanovalcev in zaposlenih na varovanem oddelku potreboval. Pritožnik nima stalno zaposlenega zdravnika in nima sobe za umirjanje stanovalcev, kamor bi lahko namestili nasprotnega udeleženca ob nenadnem hetero ali avtoagresivnih izbruhih. Bližina bivališča nasprotnega udeleženca nikakor ne pretehta varnosti njegove namestitve. Pritožnik nadalje meni, da je potrebno najprej izčrpati vse druge možnosti, preden se sprejme tako hud ukrep, kot je namestitev na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve na podlagi sklepa sodišča. Namestitev nasprotnega udeleženca na prezasedeni varovani oddelek bi vodila v kršitev vrste človekovih pravic, ki jo zagotavlja posameznikom tako Ustava RS kot tudi ZDZdr.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da so pri nasprotnem udeležencu izpolnjeni vsi pogoji iz 74. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve na podlagi 75. člena ZDZdr. Takšen zaključek je pravilen in izhaja tako iz izvedeniškega mnenja izvedenca psihiatrične stroke, ki ga je sodišče postavilo v obravnavani zadevi, kot tudi iz predlogu priložene zdravniške dokumentacije predlagateljice, pri kateri se nasprotni udeleženec po zaključku psihiatričnega zdravljenja še vedno nahaja. Zaradi duševne bolezni paranoidne shizofrenije in škodljive rabe več psihoaktivnih snovi, ki negativno vpliva na sam potek shizofrenije, je po mnenju izvedenca hudo motena sposobnost obvladovanja lastnega ravnanja nasprotnega udeleženca, njegovo vedenje pa je pod neposrednim vplivom psihotičnega doživljanja. Potrebuje stalno oskrbo in varstvo, česar ni mogoče zagotoviti pri njem izven varovanega oddelka socialno varstvenega zavoda, saj dogovor z njim ob motnjah mišljenja ni mogoč in druge oblike pomoči ne pridejo v poštev. Zaradi paranoidne shizofrenije nasprotni udeleženec hudo ogroža svoje zdravje in ogroža svoje življenje, saj je nekritičen do lastnega zdravstvenega stanja ter do potrebe po pomoči, hkrati je nekritičen do potrebe po popolni opustitvi psihoaktivnih snovi, pri tem pa obstaja tudi tveganje za pojav samomorilnega vedenja. Opisanih vzrokov in ogrožanja po mnenju izvedenca tudi ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi). Glede na jasne ugotovitve izvedenca, ki jim je pravilno sledilo prvostopenjsko sodišče, je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče pred odločitvijo o namestitvi na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, izčrpati vse druge možnosti. Pritožba niti ne pojasni, katere druge možnosti naj bi prišle v poštev in je tudi zato potrebno pritožbo v tem delu zavrniti. Iz izvedenskega mnenja tudi ne izhaja zaključek, da nasprotni udeleženec, ker je pri njem poleg paranoidne shizofrenije ugotovljen tudi pojav škodljive rabe psihoaktivnih snovi, ne sodi v varovani oddelek posebnega socialno varstvenega zavoda, ampak prav nasprotno. Izvedenec je glede na prisotno psihično motnjo in starost nasprotnega udeleženca izrecno predlagal in navedel ustreznost sprejema v varovani oddelek enega od verificiranih posebnih socialno varstvenih zavodov.

5. Ko sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, mora odločiti o izbiri socialno varstvenega zavoda, ki naj osebo sprejme ter o obdobju zadržanja v varovanem oddelku (drugi odstavek 48. člena ZDZdr). Pred odločitvijo sodišče pridobi mnenje socialno varstvenega zavoda, v katerem naj bi bila oseba sprejeta oziroma premeščena (79. člen ZDZdr).

6. Pritožba v bistvenem delu nasprotuje odločitvi sodišča o izbiri socialno varstvenega zavoda, torej da se nasprotni udeleženec sprejme v varovani oddelek pritožnika ob sprostitvi prostega mesta oziroma najkasneje v roku šestih mesecev od izdaje izpodbijanega sklepa. Sklicuje se na prezasedenost varovanega oddelka, neustreznost takšne namestitve, pomanjkanje števila zaposlenih, neizvajanje posebnih varovalnih ukrepov za umirjanje. Pred odločitvijo je prvostopenjsko sodišče vpogledalo tako mnenje pritožnika kot tudi ostalih treh posebnih socialno varstvenih zavodov, ki imajo varovane oddelke¹. Vsi so sporočili, da so njihove kapacitete že presežene in navedli konkretne podatke, ki jih je prvostopenjsko sodišče pravilno upoštevalo. Zasedenost kapacitet pritožnika ne odstopa v primerjavi z ostalimi (108 %). Iz pritožbe izhaja, da mora pritožnik realizirati še dva veljavna sklepa sodišča pred sprejemom nasprotnega udeleženca. Trenutno imajo na varovanem oddelku nameščenih 13 oseb, verifikacija oddelka pa je samo za 12 oseb. Okoliščina, da je namestitev v varovanem oddelku pritožnika najbližja njegovemu domu, pa je le ena od okoliščin, ki jih je sodišče upoštevalo pri izbiri.

7. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da so prostorske kot tudi kadrovske zmožnosti zapolnjene tako pri pritožniku kot tudi pri ostalih verificiranih socialno varstvenih zavodih za sprejem oseb s težavami v duševnem zdravju. Sodišče nima možnosti, da zaradi prezasedenosti socialno varstvenih ustanov zavrne utemeljen predlog za namestitev. Pritožbeno sodišče se seveda zaveda, da bi namestitev nasprotnega udeleženca v zavod, ki mu ne zagotavlja osnovnih pogojev za bivanje in zdravljenje, lahko pomenila hud poseg v njegove ustavne pravice, o čemer je že presojalo Vrhovno sodišče RS² in Ustavno sodišče³. Vendar pa glede na vse okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče ocenjuje, da je odločitev prvostopenjskega sodišča sprejemljiva, saj nasprotnemu udeležencu zagotavlja bivanje v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice X. za določeno „prehodno obdobje“ (največ šest mesecev oz. do 17. 3. 2022 , če se prej ne sprosti mesto pri pritožniku), šele nato pa se nasprotni udeleženec sprejme v varovani oddelek pritožnika za čas treh mesecev od dneva sprejema. Pri tem je upoštevano, da se zasedenost varovanih oddelkov v socialno varstvenih zavodih spreminja vsakomesečno, glede na to, da so, kot poudarja pritožba, varovani oddelki namenjeni za kratkotrajno namestitev oseb, ki so zaključile zdravljenje oziroma zdravljenje ni več potrebno. Sodišče prve stopnje je zato pri odločitvi pravilno tehtalo in upoštevalo tako pričakovani čas do namestitve nasprotnega udeleženca kot tudi ustavno nedopustnost namestitve v prezaseden zavod.

8. Ker glede na navedeno niso podani pritožbeni razlogi, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo in sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.

-------------------------------
¹ Poleg pritožnika so to še Dom Y, Dom Z, Socialno varstveni zavod A.
² VS RS II Ips 71/2019, VS RS II Ips 51/2019.
³ U-I-477/18-19 (Up-93/18-37).

Datum zadnje spremembe:

13.10.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 845/2020
• VSL Sklep II Cp 1981/2021
• VSL Sklep I Cp 2063/2022