<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba IV Cp 716/2021

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2021:IV.CP.716.2021
Evidenčna številka:VSL00049177
Datum odločbe:17.09.2021
Senat, sodnik posameznik:Bojan Breznik
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:razmerja med starši in otroki - razveza zakonske zveze in dodelitev otrok v vzgojo in oskrbo - določitev stikov med staršem in otrokom - natančnost določitve stikov - režim izvajanja stikov - obseg stikov - mnenje otroka - upoštevanje otrokovih želja - medsebojni dogovor - izvedenec - varstvo koristi otroka

Jedro

Zmotna je pritožbena teza, da je prepustitev otrokoma, da se dogovarjata glede stikov s tožencem, nezakonita, ker takšnih stikov ne dopušča zakon. Sodišče določi takšen režim stikov nerezidenčnega starša z otrokom, ki v najboljši meri varuje koristi otroka. Otrok je namreč nosilec pravice do stikov s staršema. Okoliščine konkretnega primera potrjujejo, da je sodišče prve stopnje določilo stike, ki tudi glede na spremenjene okoliščine po izdaji sodbe sodišča prve stopnje, upoštevajo kratkoročno in dolgoročno korist otrok.

Izrek

I. Pritožba zoper III. in VI. tč. izreka sodbe sodišča prve stopnje se zavrne in se v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsak pravdna stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank (I), mld. A. A. (roj. ... 2005) in mld. B. B. (roj. ... 2007) je dodelilo v varstvo in vzgojo tožnici (II), stike med otrokoma in tožencem je določilo na način, da potekajo po predhodnem dogovoru med otrokoma in tožencem, upoštevajoč obveznosti ter želje otrok (III), tožencu je naložilo, da je od vložitve tožbe dalje dolžan plačevati mesečno preživnino za posameznega otroka v višini 200,00 EUR do vsakega 10. dne v mesecu, v primeru zamude s plačilom skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zamude s plačilom posameznega preživninskega obroka dalje do plačila, s tem, da je toženec preživninsko obveznost glede preživninskih zneskov, ki so zapadli do izdaje sodbe, dolžan izpolniti v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, s sodbo določeno preživnino pa je dolžan plačevati do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, odtlej pa v valoriziranih zneskih, ki so določeni po vsakokratnem sklepu o uskladitvi preživnin Vlade RS in na podlagi obvestila CSD (IV), v presežku je zahtevke tožnice in toženca po tožbi in nasprotni tožbi zavrnilo (V), odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (VI). S sklepom IV P 1553/2018 z dne 18. 11. 2019 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog toženca za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje. Toženec je zoper sodbo in sklep vložil pritožbi.

2. Pritožbeno sodišče je s sodbo in sklepom IV Cp 1242/2020 3. 9. 2020 v zvezi s popravnim sklepom IV Cp 1242/2020 z dne 1. 10. 2020 odločilo, da se pritožbi toženca zoper sodbo delno ugodi, sodbo sodišča prve stopnje je v III. in VI. tč. izreka razveljavilo in v navedenem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v preostalem delu pa je pritožbo zoper sodbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zavrnilo je pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje IV P 1553/2018 z dne 18. 11. 2019.

3. Zoper sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bila sodba sodišča prve stopnje razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje, je tožnica vložila pritožbo. Vrhovno sodišče je s sklepom Cp 7/2021 z dne 21. 4. 2021 pritožbi ugodilo in sklep pritožbenega sodišča razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo pritožbenemu sodišču v novo sojenje. V sklepu je pojasnilo, da niso podane okoliščine, ki bi utemeljevale razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču.

4. Na seji senata 8. 6. 2021 je senat sklenil, da se razpiše pritožbena obravnava in da bo o zadevi odločil sodnik poročevalec (drugi in peti odstavek 347. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).

5. Pritožbeno sodišče je 20. 8. 2021 opravilo pritožbeno obravnavo, na kateri je zaslišalo pravdni stranki. Pritožbeno sodišče ni zaslišalo izvedenca, ker toženec ni založil predujma, kljub pozivu in opozorilu pritožbenega sodišča, da tega dokaza ne bo izvedlo, če toženec predujma ne bo plačal.

6. Pooblaščencema pravdnih strank je bil vročen prepis zapisnika pritožbene obravnave 26. 8. 2021.1 Pravdni stranki nista vložili ugovora.

Pritožbene navedbe

7. Pritožbeno sodišče povzema pritožbene navedbe, s katerimi toženec izpodbija sodbo sodišča prve stopnje glede stikov in stroškov postopka, ker je v ostalem delu sodba sodišča prve stopnje pravnomočna.

8. Sodba je nezakonita, ker je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 18. 11. 2019 zavrnilo predlog toženca za podaljšanje osemdnevnega roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje, ki ga je toženec prejel 20. 11. 2019. Osemdnevni rok za podajo pripomb na izvedensko mnenje je bil prekratek, Sodišče ni preklicalo in preložilo naroka z dne 9. 12. 2019, kot je predlagal toženec po pooblaščenki, ki je navedla opravičljive razloge, ki so pooblaščenki toženca onemogočili, da bi pristopila na narok, na katerem je bil zaslišan izvedenec. Pooblaščenka toženca je zato moral zagotoviti substitucijo, čeprav toženec s substitucijo ni soglašal. Tožencu sta bili zato kršeni pravica do poštenega sojenja in pravica do enakega varstva pravic. Sodišče je na naroku 5. 6. 2019 zaslišalo pravdni stranki. Iz zapisnika ne izhaja, da bo sodišče dodatno zaslišalo pravdni stranki na naslednjem naroku. Sodišče z vabilom na narok z dne 9. 12. 2020 ni poslalo strankam tudi vabila na zaslišanje, kar pomeni, da toženec ni mogel sklepati, da bo sodišče še dodatno zasliševalo stranke, zato njegova udeležba na naroku ni bila obvezna in nujna. Sodišče zato neutemeljeno očita tožencu, da se ni udeležil naroka z dne 9. 12. 2019. Na tem naroku je sodišče nenapovedano dodatno zaslišalo tožnico, logično pa je, da bi zaradi uresničitve pravice do enakega varstva pravic, moralo dodatno zaslišati tudi toženca. Zaslišanje toženca je bilo s strani sodišča prve stopnje sugestibilno in zavajajoče. Sodišče je favoriziralo tožnico. Izvedenec bi moral pisno dopolniti izvedensko mnenje. Sodišče je šele na naroku naložilo izvedencu, da se opredeli glede pripomb toženca zoper izvedensko mnenje.

9. Sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, v sodbi je le pojasnilo, da je ostale dokaze zavrnilo, ker njihova izvedba ne bi v ničemer vplivala na odločitev.

10. Nedopustno je, da se odločitev glede stikov prepušča otrokoma. Sodišče mora opredeljeno določiti stike, če otroka dodeli le enemu izmed staršev v varstvo in vzgojo, ker se na ta način naloži staršema, kako sta dolžna izvajati stike. Če stikov ne izvajata v odločbi določen način, predpisi določajo sankcije.

11. Sodišče ni ugotovilo, ali sta otroka sposobna razumeti pomen stikov s tožencem in posledice, če se stiki redno ne bodo izvajali. Toženec meni, da otroka nista sposobna razumeti pomena stikov.

12. S tem, ko sodišče ni natančno določilo stikov je odstopilo od sodne prakse, brez utemeljenega razloga. Prepustitev otrokoma, da se dogovarjata glede stikov s tožencem, je nezakonita, ker takšnih stikov ne dopušča zakon. Takšni stiki niso v korist otrok. Iz teh razlogov je opora sodišča na ugotovitve in predloge izvedenca in CSD brezpredmetna. Pravdni stranki se nista sposobni dogovoriti glede stikov, zato je treba stike natančno določiti.

13. Tožnica postavlja omejitve, ki se jih otroka držita. Ne smeta prespati, pri tožencu sta lahko le točno določen čas, kot ga odredi tožnica. Posebej B. B. e vezan na natančna navodila tožnice. Otroka včasih prihajata k tožencu v času, ko toženca ni doma, ker stiki niso določeni. Zmotna je ugotovitev sodišča, da stiki že sedaj potekajo na enak način, da se otroka dogovarjata s tožencem glede stikov. Ne gre za dogovor glede stikov, dogovarjajo se le, kaj bodo skupaj počeli. Ob določenih stikih se starš aktivno ukvarja z otroci in na ta način se razvijajo medosebni odnosi.

14. Ugotovitev sodišča, da otroka ne želita stikov, je v nasprotju z ugotovitvijo sodišča, da otroka prihajata k tožencu.

15. Protispisna je ugotovitev, da toženec ni izkazal interesa po fiksnih stikih. Nepravilna je ugotovitev sodišča, da vnaprej določeni redni stiki niso izvedljivi zaradi toženca, zaradi njegovih službenih obveznosti in dela na kmetiji.

16. Posledično je zmotna odločitev o stroških postopka.

Odločitev o pritožbi

17. Pritožba ni utemeljena.

Glede procesnih kršitev

18. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

19. Toženec v pritožbi konkretno ne navede, katere dokaze, ki jih je predlagal, sodišče prve stopnje ni izvedlo in tudi ne pojasni, katera dejstva bi bila drugače ugotovljena, če bi sodišče te dokaze izvedlo. Iz teh razlogov pritožbeni razlogi v tem delu niso utemeljeni in tudi podrobnejši odgovor na pritožbene navedbe ni potreben.

20. Glede pritožbenih navedb, s katerimi toženec zatrjuje druge kršitve pravil postopka pred sodiščem prve stopnje, se je pritožbeno sodišče že opredelilo v sodbi in sklepu IV Cp 1242/2020 z dne 3. 9. 2020, zato se na te razloge sklicuje, da bi se izognilo ponavljanju.2

Materialnopravna podlaga spora

21. Sodišče se je pri odločitvi pravilno oprlo na določbo 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.3 Zmotna je pritožbena teza, da „prepustitev otrokoma, da se dogovarjata glede stikov s tožencem, nezakonita, ker takšnih stikov ne dopušča zakon.“ Sodišče določi takšen režim stikov nerezidenčnega starša z otrokom, ki v najboljši meri varuje koristi otroka. Otrok je namreč nosilec pravice do stikov s staršema. Okoliščine konkretnega primera potrjujejo, da je sodišče prve stopnje določilo stike, ki tudi glede na spremenjene okoliščine po izdaji sodbe sodišča prve stopnje, upoštevajo kratkoročno in dolgoročno korist otrok.

Glede določitve stikov

22. Pritožbeno sodišče na podlagi zaslišanja toženca ugotavlja, da (več) ne sledi pritožbenim navedbam, ker v celoti pritrjuje ugotovitvam izvedenca in sodišča prve stopnje, ter da dejstva, ki jih je pritožbeno sodišče izpostavilo v sodbi in sklepu IV Cp 1242/2020 z dne 3. 9. 2020,4 in ki jih je v obliki vprašanj zastavilo izvedencu pred pritožbeno obravnavo, so posledica zmotne teze, da je treba dokaz z izvedencem ponoviti, zaradi varstva koristi otrok.

23. Pritožbeno sodišče je bilo presenečeno že v fazi priprav na pritožbeno obravnavo, ko toženec ni založiti predujma za izvedenca, čeprav v pritožbi obširno navaja, da mu je bila kršena pravica do izjave in da je bil pred sodiščem neenakopravno obravnavan, ker mu sodišče prve stopnje ni omogočilo zadosti časa, da bi se opredelil do izvedenskega mnenja, in ker je sodišče prve stopnje zaslišalo izvedenca na naroku, za katerega je toženec predlagal preložitev. Zaslišanje toženca je potrdilo, da sta toženec in njegova pooblaščenka ravnala ekonomično, ko nista plačala predujma, ker sta pravilno ocenila, da dokaz z zaslišanjem izvedenca, ne bi mogel spremeniti prepričljivih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki večinoma temeljijo na izvedenskem mnenju.

24. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta se morala otroka, ko sta se odselila iz kmetije po razpadu življenjske skupnosti pravdnih strank, prilagoditi na drugačen način življenja. S kmetijo sta ohranila tesno povezanost, saj sta dnevno prihajala na kmetijo, kar izhaja tudi iz izpovedbe toženca, s tem, da je le sin zgolj občasno prespal pri tožencu.

25. Po izdaji sodbe sodišča prve stopnje se opisan način stikov otrok s tožencem spremenil. Obseg stikov toženca s sinom se je bistveno povečal, stiki potekajo nemoteno, v zadovoljstvo obeh. Sin pri tožencu prespi, na kmetiji preživlja počitnice, itd.,5 vsakič na podlagi medsebojnega dogovora. Izpoved toženca potrjuje, da stiki s sinom, na podlagi predhodnih dogovorov potekajo brez težav, zato pritožbeno sodišče ne sprejema toženčevih trditev, ki jih je dal tudi na pritožbeni obravnavi, da je treba stike določiti „s točno navedbo dnevov, ker se kljub dogovoru občasno zgodi, da sin ne pride in ga kašen teden ni, … da bi se toženec pripravil na stike in si organiziral čas ...“6 Pritožbeno sodišče je na podlagi zaslišanja toženca prepričano, da toženec s temi predlogi ne sledi potrebam in koristim sina. Te njegove predloge in trditve je treba razumeti v kontekstu, kar je pritožbeno sodišče zaznalo tudi ob neposrednem zaslišanju toženca,7 da zavestno in podzavestno ni predelal razpada družine, do svojih preteklih ravnanj in vzgojnih metod je nekritičen ter vsiljuje svoje neprimerne vzorce, zato ni sposoben ločevati starševske vloge od partnerske, kar je ugotovil tudi izvedenec. Zmotna so morebitna toženčeva pričakovanja, da bi v primeru določno opredeljenih stikov po dnevih, sodišče določilo takšen obseg stikov, kot jih ima sedaj s sinom. Tako obsežni stiki toženca s sinom, kot so sedaj, so dejansko posledica njunih sprotnih dogovorov. Na ta način lahko sin prilagodi šolske obveznosti, toženec pa svoje službene, kar omogoča tako obsežne stike. Tudi potek dogodkov po izdaji sodbe sodišča prve stopnje potrjuje, da so bile ugotovitve in predlogi izvedenca in CSD, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje določilo stike toženca z otrokoma, pravilne, pomisleki pritožbenega sodišča pa do razpisa pritožbene obravnave zgrešeni.

26. Po izdaji sodbe sodišča prve stopnje so se spremenili stiki toženca s hčerjo, ki so pred tem dnevno potekali na podlagi njunega dogovora, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Stiki so bili po izdaji sodbe sodišča prve stopnje prekinjeni, ker je hči zamerila tožencu, da jo je neutemeljeno obdolžil, da ga je prijavila na inšpekcijo, zaradi domnevnega slabega ravnanja z živalmi in ker mu je zamerila, ko ji je po telefonu rekel, da ni njen oče. Toženec teh navedb tožnice ni prerekal, v izpovedbi pa je navedel, da je bil inšpekcijski postopek začet zaradi „tožničinega ravnanja.“ Toženec je potrdil navedbe tožnice, da so se odnosi po izdaji sodbe sodišča prve stopnje s hčerjo ohladili in prekinili, navedel je še, da tožnica ni „storila dovolj, da bi poskušala njun odnos (odnos med tožencem in hčerjo op. pritožbenega sodišča) urediti in da je tudi njen prispevek k temu, da hči odklanja stike.“ Smiselno enako je izpovedal na pritožbeni obravnavi.

27. Toženčeva izpovedba je bila v tem delu pavšalna in neprepričljiva, s tem, da je tožnica z izpovedbo prepričala pritožbeno sodišče, ne le, da ne otežuje stikov, kar je ugotovil že izvedenec, marveč, da se prizadeva, da se stiki toženca s hčerjo znova vzpostavijo.8 Potrebna je bila pritožbena obravnava, da je pritožbeno sodišče prepoznalo in zaznalo togost (rigidnost) toženčevega pristopa k ureditvi stikov z otrokoma, do katerega sta bila (oba) otroka kritična ob razgovoru z izvedencem in zaradi katerega sta predlagala, da se stiki določijo na način, da se o stikih s tožencem sproti dogovarjata. Iz toženčevih navedb in izpovedbe izhaja neutemeljeno pričakovanje, da bo tožnica in sodišče uredilo stike toženca s hčerjo, toženec pa bo zgolj opazovalec in kritik teh prizadevanj.

28. Kako razumeti drugače njegova dosedanja ravnanja, ko po sporu s hčerjo, potem ko so se pred tem stiki redno (vsakodnevno) izvajali, ni po telefonu ali osebno navezal stika s hčerjo, ali z njo poskušal vzpostaviti stika preko tožnice, CSD ali drugega svetovalnega centra, ali sodišča. Toženec v vsem tem času ni pokazal nobene aktivnosti in pripravljenosti, da bi s hčerjo vzpostavil stik oziroma rešil spor. Neprepričljivo zatrjuje, da od hčere nima telefonske številke, ker „mu jo sin ni želel dati“, ker ima takšno navodilo od tožnice. Te trditve je tožnica na zaslišanju prepričljivo ovrgla. Toženec zmotno meni, da je z dosedanjimi dejanji (da je želel pridobit telefonsko številko od hčere) že izkazal potrebno prizadevanje, da se stiki znova vzpostavijo, in da je s tem (očitno zanj) zadeva zaključena, na sodišču, CSD in tožnici pa je dolžnost, da vzpostavijo stanje za ponoven ustrezen odnos med tožencem in hčerjo, kot je bil pred njunim sporom.

29. Pritožbeno sodišče po zaslišanju toženca v celoti sprejema ugotovitve izvedenca in sodišča prve stopnje, na podlagi katerih, je prepričljivo izkazano, da je režim stikov, kot ga je določilo sodišče prve stopnje v korist otrok. Do enakega zaključka je prišlo pritožbeno sodišče, čeprav so se po izdaji sodbe sodišča prve stopnje stiki toženca s hčerjo prekinili. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o stikih utemeljeno sledilo izvedencu, ki je (tudi) na podlagi izjav otrok, ugotovil, da je v korist otrok, da se otroka dogovarjata s tožnikom glede stikov in da se stiki bolj opredeljeno ne določijo. Sodišče prve stopnje je glede na starost in izkazano odgovornost, zrelost otrok, glede na njune delavne navade, pravilno ugotovilo, da je način stikov na podlagi sprotnih dogovorov v njuno korist, posebej glede na dosedanja ravnanja tožnika. Tudi pritožbeno sodišče glede na izjave otrok, ugotovitve izvedenca in CSD, zaslišanje strank, ugotavlja, da sta otroka zrela in sposobna prepoznati koristi stikov s tožencem, zato se ohranja režim stikov, kot ga je določilo sodišče prve stopnje, kljub spremenjenim okoliščinam, ki so nastopile po izdaji sodbe sodišča prve stopnje.

30. Treba je še izpostaviti nekaj ugotovitev, ki jih je pri odločitvi upoštevalo sodišče prve stopnje, in katere je ugotovilo tudi pritožbeno sodišče, ko je ugotavljalo dejstva, ki so povezana s spremenjenimi okoliščinami, ker so stiki toženca s hčerjo prekinjeni, zaradi njunega spora. V prvi vrsti je to starost in zrelost hčere, ki je v razgovoru z izvedencem, ko še ni bila v sporu s tožencem, zaradi njegovih preteklih neprimernih vedenjskih vzorcev in neprimerne komunikacije, izrazila željo, da stiki ne bi bili prepogosti in da bi se sama s tožencem dogovarjala glede stikov. Enako je opisal toženca njegov sin, ki je izrazil enako željo glede stikov kot njegova sestra. Način izvrševanja stikov, kot sta ga predlagala otroka, je deloval vse do izdaje sodbe sodišča prve stopnje in se je pokazal kot zelo uspešen način vzpostavljanja medsebojnih odnosov med tožencem in sinom, s hčerjo pa so bili stiki prekinjeni zaradi že opisanega spora.

31. Treba je znova izpostaviti (ne)aktivnost toženca pri vnovični vzpostavitvi stikov s hčerjo (gre za vedenjski vzorec po katerem toženec vseskozi deluje), kar prepričljivo potrjuje, da določna opredelitev stikov po dnevih, dejansko ne bi vzpostavila stikov in ne bi zasledovala koristi hčere. Iz zaslišanja toženca izhaja, da toženec nima uvida v potrebe hčere, njegovi vzgojni vzorci so rigidni, od njih ne odstopa, zato tudi gradi pričakovanja, da bodo stike, ki bi jih lahko z določeno mero samokritičnosti in popuščanja sam vzpostavil, reševali drugi (tožnica, sodišče, hči - od katere pričakuje, da bo prva navezala kontakti z njim). Te toženčeve zmotne vedenjske vzorce je ugotovil in podrobno opisal že izvedenec, zato po njegovem mnenju toženec potrebuje ustrezno strokovno pomoč. Simptomatična je izjava toženca, da je izvedenec v mnenju povzel izjavo hčere, ki je izvedencu povedala, da „je vidno razočarana nad očetom, da je bilo otroštvo grozno, da si želi izboljšanja“, da je bila zadeva zanimiva.

32. V sodni praksi je enotno stališče,9 da slabša kot je komunikacija med staršema, bolj določno mora sodišče določiti stike. Med pravdnima strankama ni medsebojne komunikacije, pa vendar koristi otrok glede na okoliščine primera narekujejo določitev stikov „zgolj“ na podlagi predhodnih dogovorov med tožencem in otrokoma. Stiki toženca s hčerjo na podlagi njunih medsebojnih dogovorov so namreč do njunega spora delovali. Toženec ni zatrjeval in izkazal, da bi poskušal spor rešiti. Na podlagi izpovedbe tožnice pa je izkazano, da bi spor lahko rešil toženec, če bi vzpostavil stik s hčerjo. Če bi (bo) toženec vzpostavil takšen stik in bi (bo) hči še naprej odklanjala stike in za takšno ravnanje ne bi (bo) imela utemeljenih razlogov, bi (bo) takšna odklonitev stikov, ki so se v preteklosti uspešno izvajali na podlagi njunega medsebojnega dogovora, opravičevala sodno intervencijo, s katero bi bilo (bo) sodišče dolžno določno opredeliti stike toženca s hčerjo. Dokler pa te okoliščine niso izkazane in stiki ne potekajo zaradi opisanega spora, bi bila prisilna določitev in izvršitev stikov v nasprotju s koristmi otroka, ker bi takšni stiki pomenili za hčer psihično obremenitev in bi bil posledično ogrožen njen razvoj.

Odločitev pritožbenega sodišča

33. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodba sodišča prve stopnje tudi glede odločitve o stikih in o stroških postopka (353. člen ZPP).

O pritožbenih stroških

34. V teh postopkih sodišča odločajo o stroških postopka na podlagi prostega preudarka (413. člen ZPP). Ker je v teh zadevah izpeljan postopek v interesu otrok, ker gre za skupne otroke, do katerih imata starša obveznosti, je v sodni praksi prevladujoče stališče, da v teh postopkih pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka. To izhodišče je pretehtalo tudi v pritožbenem postopku, čeprav toženec s pritožbo ni uspel, tožnici pa so nastali pravno priznani stroški.

-------------------------------
1 Pooblaščenki toženca je bil prepis zvočnega posnetka puščen v predalčniku 26. 8. 2021.
2 Glej 6.-17. tč. obrazložitve sodbe in sklepa pritožbenega sodišča IV Cp 124272020 z dne 3. 9. 2020. Primerjaj Jan Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, letnik 2009, 71. tč. na strani 311.
3 Ki se uporablja na podlagi prvega odstavka 290. člena Družinskega zakonika.
4 Na katerega pritožbeno sodišče ni vezano, ker je bil razveljavljen.
5 Podrobneje glej zvočni prepis toženčeve izpovedbe na pritožbeni obravnavi 20. 8. 2021.
6 Podrobneje glej toženčeve navedbe na pritožbeni obravnavi 20. 8. 2021.
7 Podrobneje glej zvočni prepis toženčeve izpovedbe na pritožbeni obravnavi 20. 8. 2021 – npr. „nikamor ne bom hodil na svetovanje, … pri men bo tak red, kot je in tak kot je bil in tak bo naprej, zame je škoda cajta tole (celoten sodni postopek op. pritožbenega sodišča) ...itd.“
8 Na naroku je pozvala toženca, da naj pokliče hčer in da reši spor, ki je nastal med njima v zvezi z inšpekcijskem nadzorom, da se je o tem večkrat pogovarjala s hčerjo, kako zgladiti spor, da je hčeri pojasnila, da so stiki s tožencem potrebni - glej tudi njene navedbe glede telefonske številke od hčere, itd.
9 Glej npr. sklep VSRS II Ips 220/2015.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 106

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
13.10.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUwODk3