<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 1122/2021

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2021:I.CP.1122.2021
Evidenčna številka:VSL00048294
Datum odločbe:16.08.2021
Senat, sodnik posameznik:Bojan Breznik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - umik tožbe - ustavitev postopka - povrnitev pravdnih stroškov - izpolnitev zahtevka - izselitev in izpraznitev prostorov - najemna pogodba - odklop električne energije - posledica neplačila - stroški solastne nepremičnine - prisilna izpolnitev zahtevka

Jedro

Pravilna je argumentacija sodišča prve stopnje, da tudi v primeru, če bi tožnik stroške za svoj del poravnal, bi še vedno lahko prišlo do izklopa električne energije, ker stroški, katerih breme plačila je tudi na drugem solastniku nepremičnine, niso bili poravnani, zato sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da ni mogoče zaključiti, da je bila izselitev toženca posledica ravnanj oziroma uporabe (posredne ali pa neposredne) sile tožnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbeni zahtevek, v katerem je zahteval, da se ugotovi, da toženec nezakonito prebiva v visokopritličnem delu stanovanjskem hiše in da se je dolžan izseliti iz tega dela hiše in ga praznega oseb in stvari izročiti v soposest tožniku. Toženec je tožbenemu zahtevku nasprotoval in zatrjeval, da ima sklenjeno veljavno najemno pogodbo z drugim solastnikom (A., d.o.o.), da je hiša v naravi med solastnikoma že razdeljena in da toženec zaseda del hiše, ki pripada družbi A., d.o.o.

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom IV P 000/2019 zaradi umika tožbe pravdni postopek ustavilo. S sklepom z dne 15. 6. 2020 je tožencu naložilo, da je dolžan povrniti tožniku pravdne stroške, ker je toženec izpolnil tožbeni zahtevek, s tem, ko je izpraznil nepremičnino. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Cp 1820/2020 z dne 25. 11. 2020 ugodilo pritožbi toženca in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje. V sklepu je Višje sodišče v Ljubljani pojasnilo, da je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da toženec ni trdil in ni dokazal, da je bil prisiljen izseliti se iz hiše zaradi ravnanj tožnika.

3. Sodišče je z izpodbijanim sklepom tožencu znova naložilo, da povrne tožniku stroške postopka. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da toženec ni dokazal, da se je izselil iz nepremičnine zaradi tožnikovih ravnanj oziroma iz razloga, ker je tožnik izposloval odklopil elektriko in je na ta način izkazano posredno nasilje.

4. Toženec v pritožbi navaja, da toženec ni prostovoljno izpolnil tožbenega zahtevka, pač pa je bil v to prisiljen. Toženec je izpraznil in zapustil prostore, ki jih je imel v najemu od družbe A., d.o.o. zato, ker je tožnik kot edini evidentirani lastnik merilnega mesta in plačnik, dosegel odklop električne energije celotnega objekta, zato je bil toženec prisiljen zapustiti prostore, ki jih je imel v najemu. Toženec je s tožbenim zahtevkom zahteval, da se ugotovi, da toženec nezakonito prebiva na nepremičnini – stanovanjski hiši in da se je dolžan izseliti iz stanovanja in ga izpraznjenega vseh oseb in stvari izročiti v posest tožniku. Toženec je v prostorih bival na podlagi veljavne najemne pogodbe, ki jo je sklenil z družbo A., d.o.o. kot lastnikom nepremičnine do ½. Toženec je sklenil najemno pogodbo za del, ki je med zemljiško knjižnima lastnikoma z dejansko uporabo že bil razdeljen. Zahtevka tožnika ni mogoče subsumirati pod zakonski dejanski stan, kot ga določa 111. člen Stanovanjski zakon (v nadaljevanju SZ-1). Če je tožnik s tožbo zahteval neveljavnost najemne pogodbe, sklenjene med tožencem in družbo A. d.o.o. kot lastnikom nepremičnine do ½, bi moral s tožbo zajeti vse pogodbene stranke najemne pogodbe zaradi položaja nujnih in enotnih sospornikov. Tožba ni bila vložena zoper pravo toženo stranko in je posledično neutemeljena. Sodišče se je opredelilo le glede navedb in dokazov tožnika, ne pa tudi glede trditev in dokazov toženca. Kljub pozivom najemodajalca podjetja A., d.o.o. tožnik ni omogočil ponovnega priklopa električnega energije, zato je bila vložena tožba zaradi motenja posesti in predlog za izdajo začasne odredbe. Postopek se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani III P 001/2020. Sodišče je izdalo začasno odredbo, ki jo tožnik ni spoštoval in je ni izvršil. Kljub izdani začasni odredbi ni omogočil ponovne priključitve stavbe na električno omrežje. Splošno znano dejstvo je, da stanovanjski objekt brez električne energije ni primeren za bivanje in uporabo. Tožnik je s posredno silo preko izklopa elektrike dosegel izselitev toženca. Tožnik ni dokazal, da je o neplačilih električne energije, opominih na plačilo in možnost izklopa električne energije obvestil toženca. Toženec ni imel možnosti preprečiti izklopa električne energije. Najemodajalec in toženec dostopa do računov in možnosti njihovega plačila nista imela. Iz priloženih dokazov izhaja, da je polovični lastnik nepremičnine po izklopu električne energije storil vse, da bi dosegel ponoven priklop. Sodišče ni upoštevalo navodil Višjega sodišča v Ljubljani glede konkretne opredelitve do trditev toženca glede prisiljenosti izselitve. Sodišče toženca ob vročitvi vloge 15. 6. 2020 ni obvestilo o možnosti podaje odgovora in mu ni postavilo roka za odgovor na vlogo. Toženec se je iz nepremičnine izselil 29. 2. 2020, kar v odgovoru na tožbo z dne 10. 3. 2020 v zadevi III P 001/2020, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, priznava tudi tožnik. Tožnik, ki v istem objektu tudi biva se je 29. 2. 2020 seznanil z izselitvijo toženca in ne 19. 3. 2020 ob prejemu obvestila Upravne enote št. 003/2020. Zmotna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik umaknil tožbo takoj po izpolnitvi zahtevka.

5. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje upoštevalo le trditve in dokaze tožnika, ne pa tudi trditev in dokazov toženca. Glede na vrste postopka je dokazna ocena sodišča prve stopnje popolna in prepričljiva. Toženec je imel možnost, da se opredeli do vseh relevantnih navedb, zato se neutemeljeno v pritožbi zavzema, da bi mu moralo sodišče prve stopnje določiti rok za odgovor na vlogo tožnika z dne 15. 6. 2020, s tem, da ne pojasni, na podlagi katerih dodatnih trditev, bi bilo dejansko stanje drugače ugotovljeno.

8. Sodišče je upoštevalo navodila pritožbenega sodišča iz sklepa I Cp 1820/2020 z dne 25. 11. 2020, ko je opredeljeno pojasnilo, da je bila elektrika izklopljena kot posledica neplačila stroškov za dobavo električne energije v predmetni nepremičnini, katere solastnik je tudi A., d.o.o. in na katerega v sorazmerju z njegovim deležem odpade tudi obveznost plačila stroškov, med drugim tudi električne energije. Pravilna je argumentacija sodišča prve stopnje, da tudi v primeru, če bi tožnik stroške za svoj del poravnal, bi še vedno lahko prišlo do izklopa električne energije, ker stroški, katerih breme plačila je tudi na drugem solastniku nepremičnine, niso bili poravnani, zato sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da ni mogoče zaključiti, da je bila izselitev toženca posledica ravnanj oziroma uporabe (posredne ali pa neposredne) sile tožnika.

9. Pritožba tudi ne upošteva opomina družbe B., d.o.o. z dne 28. 5. 2020, s tem, da pritožba ne pojasni razlogov, zaradi katerih toženec oziroma družba A., d.o.o nista plačevala stroškov električne energije (npr. tožniku), zato tudi dopis toženčevega pooblaščenca z dne 24. 1. 2020 poslan tožniku glede ureditve merilnega mesta ne more spremeniti pravilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da odklop hiše iz električnega omrežja ni bil razlog, zaradi katerega se je toženec izselil iz stanovanja.

10. Tudi iz predloženih listin, predvsem pa obvestila UE o odjavi začasnega bivališča toženca iz naslova sporne nepremičnine, ki ga je tožnik prejel 19. 3. 2020 izhaja, da je tožnik umaknil tožbo v roku petnajstih dni od prejema obvestila upravne enote, kar je po mnenju pritožbenega sodišča ključni dokaz za presojo, kdaj je toženec izpolnil obveznost, ki je bila predmet tožbenega zahtevka.

11. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

12. Toženec s pritožbo ni uspel, zato mora kriti sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tudi tožnik mora kriti sam svoje stroške pritožbenega postopka, ker glede na vsebinske razloge iz odgovora na pritožbo, ta vloga ni bila potrebna (prvi odstavek 155. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stanovanjski zakon (2003) - SZ-1 - člen 111, 111/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.10.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUwNzcx