<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 1007/2021

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2021:I.CP.1007.2021
Evidenčna številka:VSL00047284
Datum odločbe:13.07.2021
Senat, sodnik posameznik:mag. Gordana Ristin
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
Institut:stroški postopka - potrebni pravdni stroški - krivdno povzročeni stroški - odmera pravdnih stroškov - stroškovnik - standard obrazloženosti sodne odločbe - posebni stroški - odvetniški stroški - izvršilni stroški - povrnitev separatnih stroškov - plačilo sodne takse - taksna oprostitev

Jedro

Standard obrazloženosti stroškovne odločitve je dosežen, če je odmera na pregleden način, ki omogoča pritožbeni preizkus, opravljena na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov v višini 276,26 EUR nadomesti z zneskom 126,93 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo tožeči stranki, da toženi stranki povrne 276,26 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka zoper navedeni sklep vlaga pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga spremembo sklepa z zavrnitvijo predloga za povrnitev pravdnih stroškov. Priglaša pritožbene stroške.

Meni, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, v zvezi s katerima pritožbama je sodišče odločalo o stroških. Zaradi pomanjkljive odločbe ni mogoče vedeti, kateri stroški so priznani. Sodišče je odločalo o stroških pritožbe zoper sklep z dne 3. 9. 2020, torej je verjetno odločalo o stroških pritožbi z dne 11. 9. 2020. Sicer pa je bilo o stroških za sestavo pritožbe z dne 11. 9. 2020 že pravnomočno odločeno s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Ip 253/2021 z dne 26.3. 2021, ko je pritožbeno sodišče odločilo, da tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške za zavrnjeno pritožbo.

Pritožba zoper sklep o taksnem bremenu tožeči stranki ni bila vročena, zato pritožnica le predpostavlja, da je sodišče prve stopnje priznalo toženi stranki stroške za vložitev ugovora zoper plačilni nalog. Sodišče je odločalo o stroških, ki so toženi stranki nastali v izvršilnem postopku, zato je potrebno uporabiti tar. št. 27 Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015) in ne tar. št. 21, ki se nanaša na pravico povrnitve stroškov v pravdnem postopku. V kolikor je tožena stranka vložila ugovor zoper plačilni nalog, ga je vložila zoper odločitev sodišča, ki je vezana na vlogo tožene stranke in ne na vlogo tožeče stranke. V skladu s 38. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pa mora tožeča stranka povrniti toženi stranki stroške, ki jih je povzročila neutemeljeno oziroma stroške, za katere nastanek je krivdo moč pripisati tožeči stranki. Tožeča stranka za odmero sodne takse na podlagi vloge tožene stranke ni kriva in jih ni povzročila. Toženka zato ni upravičena do povračila stroškov, ki so ji nastali v zvezi s taksno bremenitvijo.

Glede priznanih stroškov za vlogo oziroma predlog z dne 9. 4. 2021 za informacije v zvezi z vročitvijo in pravnomočnostjo sklepa z dne 3. 9. 2020, je mogoče iz obrazložitve sklepa razbrati, da je tožena stranka za to vlogo zahtevala povračilo stroškov po tar. št. 27/7 OT, čemur sodišče ni sledilo, pač pa ji je priznalo stroške po tar. št. 39/7 OT. Sodišče je tako odločilo mimo zahtevka in neutemeljeno priznalo toženki te stroške. Tudi sicer pridobivanje informacij o pravnomočnosti sklepa in vročitvi vloge ni storitev, ki bi bila opredeljena v tar. št. 39/7 OT, ki določa stroške povračila storitev kot so nakazila izvedenin, sodnih taks in podobno. Sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za postopek. Pridobitev informacij ni storitev, ki bi bila potrebna za postopek. Strošek za pridobitev potrdila o pravnomočnosti bi ga tožena stranka lahko uveljavljala le v novem izvršilnem postopku na podlagi izvršilnega naslova.

Sodišče je priznalo toženi stranki tudi stroške za priglasitev stroškov postopka, vendar ni podalo obrazložitve ne o utemeljenosti priglasitve le-teh ne o odmerjeni višini. V izvršilnem postopku je treba stroške priglasiti takoj, ko nastanejo. Priglasitev stroškov pa tudi ni vloga, za katero bi bili utemeljeno priznani stroški za njeno sestavo.

Sodišče je toženi stranki priznalo tudi materialne stroške, vendar višine le-teh ni navedlo.

Seštevek priznanih stroškov iz obrazložitve pa tudi ni enak znesku stroškov, ki ga je tožeča stranka dolžna po izreku sklepa plačati nasprotni stranki. Izrek izpodbijanega sklepa je tako v nasprotju z obrazložitvijo.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je podala odgovor in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbene trditve v smeri bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP niso utemeljene. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje priznalo toženi stranki odvetniške stroške za sestavo dveh pritožb, in sicer pritožbe zoper stroškovni del sklepa opr. št. VL 000/2018 z dne 3. 9. 2020 (po podatkih spisa gre za edino pritožbo (z dne 11. 9. 2020) zoper omenjeni sklep - list. št. 256, kot ugotavlja tudi sama pritožnica) in pritožbe zoper sklep o taksnem bremenu (iz podatkov spisa je razbrati, da gre za pritožbo z dne 5. 10. 2020 zoper sklep VL 000/2018 z dne 25. 9. 2020, s katerim je sodišče zavrnilo toženkin predlog za oprostitev plačila sodne takse)1, za sestavo vloge z dne 9. 4. 2021 in za obrazložen zahtevek za povračilo odvetniških stroškov. Tudi odmera obeh pritožb (za prvo 200 točk, za drugo 100 točk) in vloge z dne 9.4.2021 (zanjo 20 točk) je iz samega sklepa razvidna. Res pa je, da pa natančna odmera vloge - obrazloženega stroškovnika z dne 29. 4. 2021 (na list. št. 334, ki ga je toženka upravičeno vložila v luči sedmega odstavka 163. člena ZPP in pravočasno v roku 15. dni po vročitvi sodbe na podlagi odpovedi, ki jo je sodišče prve stopnje izdalo zunaj obravnave (brez poprejšnjega obravnavanja) na podlagi tožničine pisne odpovedi zahtevku ) iz samega sklepa ni razvidna. Vendar sodna praksa pri odločanju o pravdnih stroških kot akcesorni obveznosti dopušča, da je v sklepu navedena podlaga odločitve, odmera pa je razvidna iz spisa. Standard obrazloženosti stroškovne odločitve je dosežen, če je odmera na pregleden način, ki omogoča pritožbeni preizkus, opravljena na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa. Sodišče prve stopnje je na obrazloženem zahtevku za povračilo in odmero stroškov postopka (na list. št. 334) označilo, da je (poleg gornjih treh storitev) za sestavo te vloge toženi stranki priznalo 50 točk. Sicer pa je po presoji pritožbenega sodišča mogoče višino tega stroška preveriti/ugotoviti tudi z enostavnim izračunom. Slednje velja tudi glede priznanja materialnih stroškov. Odločitev o priznanih stroških postopka je torej mogoče preizkusiti. Ob navedenem je posledično tudi neutemeljen pritožbeni očitek, da seštevek priznanih stroškov razvidnih v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni enak seštevku stroškov v izreku sklepa (200 točk + 100 točk + 20 točk + 50 točk, povečano za 2 % materialnih stroškov (2 % od 370 je 7,4 točke) in 22 % DDV (22 % od 377,4 točk je 83,03 točk), ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR = 276,26 EUR).

6. Pritožba pravilno opozarja, da toženka ni upravičena do povrnitve stroškov za sestavo pritožbe z dne 11. 9. 2020, saj je po podatkih spisa razvidno, da je višje sodišče (v izvršilnem postopku, ki se je nadaljeval v obravnavani pravdni) s sklepom I Ip 000/2021 z dne 26. 3. 2021 (list. št. 315) o njih že odločilo; sklenilo je, da toženka stroške pritožbenega postopka v zvezi z navedeno pritožbo nosi sama. Torej gre za že pravnomočno odločeno o stroških v zvezi s sestavo omenjene pritožbe. O že razsojenih stroških postopka pa ni dopustno ponovno odločati (drugi odstavek 319. člena ZPP).

7. Neutemeljeno pa pritožba izpodbija priznani strošek sestave pritožbe z dne 25. 9. 2020 zoper sklep o taksnem bremenu, ki je procesni sklep. Stroški v zvezi s postopkom za taksno oprostitev so del pravdnih stroškov, čeprav gre pri tem za delno upravni postopek (v okviru pravdnega), ki se nanaša na razmerje med toženko in državo. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem pravdnem postopku pravilno tudi o navedenem strošku, čeprav je nastal (še) v izvršilnem postopku, pravilno odločalo z uporabo splošnega pravila o povračilu stroškov postopka po merilu uspeha strank v postopku in se pri tem sklicevalo na določbo 154. člena ZPP. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na šesti odstavek 38. člena ZIZ (po katerem mora upnik dolžniku na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil). Ta člen določa krivdni princip, ki je resda predviden kot izjema od načela uspeha, vendar pa sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni odločalo o povrnitvi t. im. separatnih stroških (in jih toženka tudi ni zahtevala po tem principu), ampak je pravilno odločalo v skladu s pravili odločanja o stroških v pravdnem postopku. Tej določbi ni mogoče pripisati pomena zunaj okvira simetrije s pravili odločanja o stroških v pravdnem postopku, začrtanim z določbo 156. člena ZPP. Ni namreč mogoče uporabiti krivdnega principa za odločanje postopka neodvisno od njegovega izida, torej v nasprotju z uspehom strank v postopku glede na njegov izid (prim. sklep II Ips 454/2007). Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno tudi te stroške priznalo toženi stranki. Odmera (oz. višina) tega stroška (v višini 100 točk) s sklicevanjem prvega sodišča na tč. 2. tar. št. 21 OT (50 % vrednost storitve), ki se sicer nanaša na pravico do povrnitve stroškov v pravdnem postopku, pa je tožnici kvečjemu v korist, saj bi ob uporabi 6 tč. tar. št. 21 OT, ki vrednoti redno sredstvo v izvršilnem postopku v višini 100 % vrednost storitve, tožnica morala plačati enkrat več, kot je prisojeno za to storitev v izpodbijanem sklepu.

8. Glede priznanega stroška za sestavo vloge (imenovana predlog) z dne 9. 4. 2021, s katero je toženka, ko se je postopek že vodil kot pravdni postopek, zahtevala informacije v zvezi z vročitvijo izpodbijanega sklepa z dne 3. 9. 2020 tožniku in o pravnomočnosti in izvršljivosti dela tega sklepa, pritožba neutemeljeno navaja, da je o njem odločilo sodišče mimo zahtevka. Toženka je priglasila ta strošek v obrazloženem stroškovniku (list. št. 334) po izdaje sodbe na podlagi odpovedi, v katerem je navedla, koliko točk uveljavlja za to storitev. Odsotnost zapisa pravne podlage za odmero stroška v stroškovniku ne pomeni, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je navedlo podlago v določbi OT, odločilo mimo zahtevka. Vprašanje pravilne uporabe OT je del pravilne uporabe materialnega prava. Na pravilno uporabo materialnega prava pa pazi sodišče po uradni dolžnosti. Odmera stroška v višini 20 odvetniških točk je ob ugotovitvi v izpodbijanem sklepu, da ne gre za obrazloženo vlogo, ki bi jo bilo mogoče umestiti v okvir 7 tč. tar. št. 27. člena OT, pravilna, saj vloga glede na njeno vsebino lahko predstavlja kratek dopis v okviru 4 tč. tar. št. 39. OT. Zmotna uporaba 7. tč. tar. št. 39. OT, ki govori o storitvah kot so nakazilo taks, izvedenin in podobno, ne vpliva na pravilnost odmere. V nasprotju s pritožbo je ta strošek po presoji pritožbenega sodišča tudi mogoče subsumirati pod pojem potrebnega stroška v okviru 155. člena ZPP in ne drži, da bi ga lahko toženka kot potreben strošek uveljavljala le v novem postopku, saj je nastal znotraj uvedenega pravdnega postopka.

9. Pravilno je bil toženki priznan tudi strošek sestave obrazložene vloge - specifikacija zahtevka za povračilo odvetniških stroškov (list. št. 334) v višini 50 točk. Gre za samostojno storitev, ki je bila glede na konec pravdnega postopka zunaj obravnave potrebna in podana v zakonskem roku (163. člen ZPP). Drži, da v izpodbijanem sklepu ni navedena pravna podlaga za takšno odmero, a to opustitev lahko pritožbeno sodišče odpravi samo. Podlaga za odmero tega stroška predstavlja 4. tč. tar. št. 19 OT.

10. Toženka je torej upravičena do povrnitve stroškov za tri odvetniške storitve v skupnem znesku 126,93 EUR (100 točk za pritožbo + 20 točk za vlogo + 50 točk za obrazložen stroškovni zahtevek, povečano za 2 % materialnih stroškov (3,4 točke) in 22 % DDV (38,15 točk); vrednost odvetniške točke 0,60 EUR).

11. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in priznano vrednost stroškov ustrezno znižalo, v preostalem delu pa v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo.

12. Čeprav je tožeča stranka s pritožbo zoper izpodbijano stroškovno odločitev (ki pa je stranska terjatev) delno uspela, a ne s pretežnim delom (glede na izpodbijano), pritožbeno sodišče glede na okoliščine primera sodi, da tožnica krije svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP in drugi odstavek 165. člena ZPP). To velja tudi za toženko, ki z odgovorom na pritožbo niti ni v ničemer prispevala k odločitvi na pritožbeni stopnji.

-------------------------------
1 Po uspešni pritožbi, glej sklep VSL I Ip1432/2020 z dne 12. 11. 2020, pa je bila toženka oproščena plačila sodnih taks (list. št. 303).


Zveza:

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Odvetniška tarifa (2015) - tarifna številka 21, 21-2, 21-6, 27, 27/7, 39, 39-4, 39-7

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 38, 38/6
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 155, 156, 163, 163/7, 319, 319/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.09.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUwNTI2