VSL Sklep I Cp 1060/2021

Jedro

Glede na trditveno in dokazno podlago med pravdnimi strankami nista sporna obstoj in ustanovitev stavbne pravice, prav tako ni sporna veljavnost pogodb na podlagi katerih je bila ustanovljena stavbna pravica. Predmet presoje v tej pravdi je zgolj ugotavljanje dejstev, ali je tožena stranka s svojimi ravnanji prekoračila dogovorjen obseg stavbne pravice oziroma, ali je s takšnimi ravnanji vznemirjala lastninsko pravico tožeče stranke. Med pravdnimi strankami pravna podlaga, od katere sta odvisna obstoj in vsebina stavbne pravice oziroma pravnega razmerja nastalega med pravdnimi strankami, v tej pravdi ni sporna, zato slednje ne more predstavljati predhodnega pravnega vprašanja v smislu 13. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo pravdni postopek do pravnomočne odločitve v zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu Pg 000/2021.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pritožila prvo tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP¹). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter tožeči stranki naloži v plačilo pritožbene stroške. Predlaga tudi, da pritožbeno sodišče ob ugoditvi pritožbe na podlagi 356. člena ZPP odloči, da se postopek nadaljuje pred drugim sodnikom istega sodišča. Navaja, da je bilo z ravnanji sodišča prve stopnje poseženo v pravico tožene stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter je bilo kršeno načelo nepristranskosti. Sodišče prve stopnje je razpisalo prvi narok šele po dveh letih in pol ter se pri tem neupravičeno sklicevalo na razloge epidemije Covid-19, nato pa takoj po prvem naroku prekinilo postopek do odločitve o tožbi, ki je bila vložena šele po prvem naroku v tej pravdi. Toženi stranki je bila kršena tudi pravica do izjave, saj je sodišče prve stopnje izdalo sklep o prekinitvi pravdnega postopka na podlagi pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 14. 4. 2021, ki pa toženi stranki ni bila vročena v izjavo, ampak jo je prejela šele skupaj z izpodbijanim sklepom. Sklicuje se na sklep tukajšnjega sodišča I Cp 469/2013, ki navaja, da je prekinitev postopka takšna procesna odločitev, o kateri se ima stranka pravico izreči pred njenim sprejemom. Z opustitvijo vročitve je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni podalo jasnih razlogov o tem, zakaj odločitev v zadevi Pg 000/2021 predstavlja predhodno vprašanje tej pravdi v smislu 13. člena ZPP. Pojasniti bi moralo zakaj se je odločilo, da tega vprašanja ne bo reševalo samo. Izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti nejasni, zaradi česar je podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sklep sodišča prve stopnje je neobrazložen v takšni meri, da ga ni moč preizkusiti, zato sta toženi stranki kršeni ustavni pravici do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Sodišče nima diskrecijske pravice ali naj postopek prekine ali naj predhodno vprašanje reši samo, ampak se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati pri tem pravico stranke do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. V zvezi s tem navaja sklep tukajšnjega sodišča II Cp 920/2013. Postopek v tem sporu traja približno 3 leta in pol, tožba v sporu Pg 000/2021 pa je bila vložena šele v marcu 2021, zato odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka pomeni hudo kršitev pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja in je v nasprotju z načelom ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka in stranski intervenient na strani tožeče stranke sta odgovorila na pritožbo. Predlagala sta zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka v konkretnem sporu s tožbenim zahtevkom primarno zahteva prenehanje stavbne pravice zaradi izvrševanja stavbne pravice preko dogovorjenega obsega na podlagi 262. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ²), podrejeno zahteva varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice na nepremičninah po 99. členu SPZ ter prepoved tožeči stranki, da na sporni nepremičnini postavi kakršnokoli premično napravo za sortiranje surovin in opravljanja dejavnosti zbiranja in predelave. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 14. 4. 2021 sodišču prve stopnje predlagala, da prekine pravdni postopek do pravnomočne odločitve v postopku pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu Pg 000/2021, v katerem tožeča stranka s tožbo zahteva ugotovitev neveljavnosti pogodb, na podlagi katerih je bila ustanovljena predmetna stavbna pravica, slednje pa je po svoji vsebini predhodno vprašanje v tej pravdni zadevi. Sodišče prve stopnje je sledilo takšnemu predlogu tožeče stranke ter zaradi rešitve predhodnega vprašanja iz razloga ekonomičnosti prekinilo pravdni postopek do pravnomočne rešitve gospodarskega spora Pg 000/2021.

6. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, lahko skladno s prvim odstavkom 13. člena ZPP, sodišče samo reši predhodno vprašanje, če ni s posebnimi predpisi določeno drugače. Po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je obremenjena z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka in materialno pravno napačna. Tožena stranka utemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje pred odločitvijo o prekinitvi postopka, moralo toženi stranki vročiti predlog tožeče stranke o prekinitvi postopka v izjavo. Skladno s 5. členom ZPP mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Pravdna stranka ima tako pravico, da se seznani z navedbami nasprotne stranke (pravica do informacije). Pravica do izjave je tudi bistveni element pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS.³ Odločitev o prekinitvi postopka do odločitve drugega sodišča o predhodnem vprašanju je tako pomembna procesna odločitev, o kateri se ima stranka pravico izreči pred njenim sprejemom. Z opustitvijo vročitve predloga za prekinitev postopka tožeče stranke pred sprejemom odločitve sodišča prve stopnje in posledično neseznanitve sodišča z navedbami nasprotne stranke (očitno o utemeljenih razlogih proti takšni prekinitvi postopka), je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Sodišče prve stopnje svoje odločitvi tudi ni zadostno obrazložilo. Tožena stranka utemeljeno izpostavlja, da sodišče nima diskrecijske pravice pri odločanju o tem, ali naj postopek prekine ali naj predhodno vprašanje reši samo, ampak se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Sodišče mora obširneje pojasniti, zakaj samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, predvsem navesti kako bo prekinitev postopka prispevala k hitrejši in enostavnejši rešitvi predhodnega vprašanja z vidika ekonomičnosti in smotrnosti ter kako bo prekinitev postopka vplivala na pravico strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Pri slednjem je potrebno upoštevati, v kakšni fazi je posamezen postopek, ter opraviti celovito presojo vseh relevantnih okoliščin vpliva na končno rešitev spora. Takšne celovite presoje sodišče prve stopnje ni opravilo, zgolj pavšalno se je sklicevalo na razlog ekonomičnosti postopka, zaradi česar je podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Odločitev sodišča prve stopnje pa je tudi materialno pravno napačna, saj je vprašanje veljavnosti pogodb o ustanovitvi predmetne stavbne pravice v tej pravdi zmotno opredelilo kot predhodno vprašanje. Tožeča stranka trdi, da je s toženima strankama sklenila pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice, čemur toženi stranki ne nasprotujeta. Predmet spora v tej pravdi se nanaša le na izvrševanje stavbne pravice preko dogovorjenega obsega oziroma podredno na ugotovitev, ali je tožena stranka s takšnimi ravnanji (preko dogovorjenega obsega stavbne pravice) vznemirjala lastninsko pravico tožeče stranke. Glede na trditveno in dokazno podlago med pravdnimi strankami nista sporna obstoj in ustanovitev stavbne pravice, prav tako ni sporna veljavnost pogodb na podlagi katerih je bila ustanovljena stavbna pravica. Predmet presoje v tej pravdi je zgolj ugotavljanje dejstev, ali je tožena stranka s svojimi ravnanji prekoračila dogovorjen obseg stavbne pravice oziroma, ali je s takšnimi ravnanji vznemirjala lastninsko pravico tožeče stranke. Med pravdnimi strankami pravna podlaga, od katere sta odvisna obstoj in vsebina stavbne pravice oziroma pravnega razmerja nastalega med pravdnimi strankami, v tej pravdi ni sporna, zato slednje ne more predstavljati predhodnega pravnega vprašanja v smislu 13. člena ZPP. Pritožnik utemeljeno izpostavlja, da glede na trditveno podlago v tej pravdi, neveljavnost pravnih poslov o ustanovitvi stavbne pravice ni pravno razmerje, od katerega bi bila odvisna odločitev v tem sporu. Ker veljavnost pogodb, na podlagi katerih je bila ustanovljena konkretna stavbna pravica ni predmet presoje tožbenega zahtevka v tej pravdi, slednje tudi ni predhodno vprašanje o obstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Zato je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbami 13. člena ZPP vprašanje veljavnosti pogodb o ustanovitvi predmetne stavbne pravice opredelilo kot sporno pravno predhodno vprašanje ter po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP napačno izdalo sklep o prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja.

10. Pritožbene navedbe glede pristranskosti in neodvisnosti sodišča prve stopnje zaradi zatrjevane kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ker je sodišče prve stopnje prvi narok za glavno obravnavo razpisalo šele po dveh letih in pol ter ga nato neupravičeno prelagalo, po prvem naroku pa postopek prekinilo do določitve v sporu, kjer je bila tožba vložena po prvem naroku v tej pravdi, pa niso utemeljene. Slednja okoliščina sama po sebi ne izkazuje ali vzbuja dvoma v nepristranskost ali neodvisnost sojenja sodišča prve stopnje, lahko pa da takšno postopanje sodišča prve stopnje posega v pravico stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Zato naj sodišče v nadaljevanju postopka postopa brez nepotrebnega odlašanja.

11. Izpodbijana odločitev o prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja je materialno pravno napačna ter obremenjena z bistvenima kršitvama določb pravdnega postopka, zato je bilo treba ugoditi pritožbi, izpodbijani sklep pa razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo samo odločiti o zadevi in v nadaljevanju soditi brez nepotrebnega odlašanja.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20.
³ Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006 ter odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-196/17-16 z dne 20. 6. 2019

Datum zadnje spremembe:

24.09.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2479/2009
• VSL Sklep II Cp 1462/2019
• VSK sklep I Cp 360/2016