VSL Sklep II Cp 767/2021

Jedro

Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora pristojnemu sodišču ali drugemu organu predložiti potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba zavrže. Izvedba predhodnega postopka je torej obvezna procesna predpostavka za vložitev tožbe proti državi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, ki jo je tožnik vložil 13. 8. 2019.

2. Tožnik v pritožbi navaja, da je že pred vložitvijo tožbe zaprosil za brezplačno pravno pomoč, a mu sodišče ni ugodilo, kar ni razumljivo. Zato je kot laik sam vložil tožbo zoper Republiko Slovenijo, ki je odškodninsko odgovorna za strokovne napake, storjene v zdravstvu. Dne 6. 12. 2019 je vložil drugo tožbo za odškodninsko odgovornost Republike Slovenije, zaradi storjenih strokovnih napak resorja, ki spada pod Ministrstvo za zdravje in k tožbi priložil predlog za mirno rešitev spora z DORS. Sodišče ga ni posredovalo državnemu odvetništvu, čeprav je vedelo, da je gibalno omejen, pravni laik, Bpp pa mu ni bil odobren. Pritožnik ne razume zahteve sodišča, da bi moral v postavljenem roku za dopolnitev tožbe predložiti zadostno število izvodov in s podpisom v izvirniku, saj ni upoštevalo posebnih okoliščin, ki so veljale zaradi COVID - 19, odvetnika pa nima, da bi kljub Coroni lahko sledil zahtevam sodišča. Pritožnik tudi ne razume, kaj pomeni izvirnik, saj je fotokopija podpisa popolnoma enaka podpisu na originalni pogodbi in meni, da je zahteva sodišča birokratska ovira, katere cilj je zavrženje tožbe. Poudarja, da je večkrat predlagal sodišču, da njegov predlog za poizkus mirne rešitve spora odstopi DORS-u, pa sodišče očitno ne loči med odstopom pobude in predlaganjem pobude za mirno rešitev spora.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo iz dveh razlogov. Ugotovilo je, da tožnik nepopolne tožbe ni ustrezno popravil oziroma dopolnil, hkrati pa sodišču ni predložil potrdila o mirnem poizkusu rešitve spora po 27. členu Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv), kar je procesna predpostavka za začetek pravdnega postopka. Tudi po presoji pritožbenega sodišča so podani pogoji za zavrženje tožbe in je sprejeta odločitev pravilna ter v celoti obrazložena.

5. Tožnik je v obravnavani zadevi vložil 13. 8. 2019 laično tožbo zaradi plačila odškodnine, ki ni vsebovala obveznih sestavin, kot jih določa 180. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča tožnik v tožbi ni jasno postavil tožbenega zahtevka kot bistvenega dela tožbe, na katerega je sodišče vezano. Tožnik je bil s sklepom z dne 4. 9. 2019 opozorjen na pomanjkljivosti tožbe, pa tudi na možnost, da zaprosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, z izrecnim opozorilom, da mora popravljeno tožbo sodišču predložiti v zadostnem številu izvodov in s podpisom v izvirniku. Tožnik kljub jasnim napotkom v sklepu z dne 4. 9. 2019 in kasneje v sklepu z dne 3. 6. 2020 v nadaljnjih vlogah tožbe ni ustrezno dopolnil oziroma popravil, da bi bila primerna za vsebinsko obravnavo. Tudi, če bi se pritožnik res odločil, da prve tožbe z dne 13. 8. 2019 ne bo popravil ampak vložil novo tožbo dne 6. 12. 2019 (iz vsebine te vloge je razbrati, da se nanaša na isto dejansko in pravno podlago kot tožba), velja enako. Tudi druga tožba je bila po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča nepopolna, saj ni vsebovala podpisala v izvirniku, ki je nujna obligatorna sestavina vloge (tretji odstavek 105. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je tožnika v sklepu z dne 30. 11. 2020 prav tako pravilno pozvalo na popravo tožbe glede na določbo 27. člena ZDOdv. Skladno s to določbo je predhodni postopek pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora pristojnemu sodišču ali drugemu organu predložiti potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba zavrže. Izvedba predhodnega postopka je torej obvezna procesna predpostavka za vložitev tožbe proti državi.

7. Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tudi po pozivu ni predložil potrdila o (neuspešnem) poskusu mirne rešitve spora z DORS, kar pomeni, da pred vložitvijo tožbe državnemu odvetništvu ni predlagal, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega postopka. V pritožbi se sklicuje na posebne okoliščine, ki zahtevajo drugačen pristop sodišča in na svojo vlogo (z dne 17. 10. 2019), s katero je še pred sklepom sodišča o popravi tožbe, ki vsebuje zahtevo za predložitev potrdila o neuspešnem izvedenem postopku z DORS (sklep z dne 30. 11. 2020), zahteval oziroma predlagal sodišču, naj njegov predlog po 27. členu ZDOdv odstopi v obravnavo državnemu odvetništvu. Glede tega je pritožniku že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da takšen predlog ne zadostuje in ne more nadomestiti zahtevanega potrdila o izvedenem predhodnem postopku. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da gre v tej zadevi za specifičen primer in posebne razmere, tudi ob upoštevanju, da je tožnik laična, prava neuka stranka, brezplačna pravna pomoč pa mu (ravno zaradi odsotnosti te predpostavke), ni bila odobrena. A kljub temu iz vložene pritožbe izhaja, da tožnik določila ZPP pozna in je bil že predhodno seznanjen tudi z določilom v ZDOdv, ki govori o dolžnosti sprožiti predhodni postopek, pri tem pa očitno napačno meni, da zadostuje že njegov predlog sodišču, naj posreduje njegovo vlogo v obravnavo naprej državnemu odvetništvu.

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi in pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev postopka, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

24.09.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 1541/2019
• UPRS Sklep III U 251/2020-6
• UPRS Sklep II U 287/2022-7