VSL Sklep Cst 257/2021

Jedro

O sporu med pritožnikom in stečajnim dolžnikom glede obstoja terjatve bo odločalo sodišče v morebitnem sodnem postopku za plačilo terjatve. V konkretni zadevi za odmero nadomestila zadošča podatek o vrednosti terjatve, ki spada v stečajno maso, in do katerega je upraviteljica prišla tako, da je pridobila pogodbe, ki dokazujejo obstoj teh terjatev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor upnika z dne 4. 5. 2021 (p. d. 117) in odločilo, da ostane v veljavi sklep o dodatni nagradi upraviteljici za izdelavo otvoritvenega poročila z dne 29. 4. 2021 (p. d. 116).

2. Upnik se je zoper sklep pritožil. Navaja, da je nagrada odmerjena v nasprotju z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje, sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, sodišče se ni opredelilo do vseh upnikovih navedb v ugovoru, zato sta podani kršitvi pravil postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je terjatev 2.000.000,00 EUR sporna, ni pa se opredelilo do tega, ali ta terjatev obstoji in ali je unovčljiva, saj se je ukvarjalo predvsem s presojo ravnanj upraviteljice v zvezi z ugotavljanjem terjatve. Pritožnik meni, da ta terjatev ne obstoji. Navaja, da pri svojem poslovanju vedno uporablja žig, ki ga na konkretnih pogodbah ni. Vse pritožnikove podpise je očitno ponaredil stečajni dolžnika sam. Pritožnikove navedbe bi morale pri upraviteljici porajati utemeljen dvom o obstoju terjatve, zato bi si morala dobiti dodatne dokaze (mnenje grafologa) ali pa sodno odločbo, na podlagi katere bi bila prepričana v obstoj terjatve. Upraviteljica bi šele tedaj lahko uveljavljala nagrado za dodatno premoženje.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila in predlagala, da sodišče pritožbo zavrne. Navaja, da sama ne vidi, da bi bili podpisi na pogodbah očitno ponarejeni, da je pritožnika pozvala, naj sam predloži mnenje grafologa. To je pritožnik zavrnil in tudi priložil izjavi A. (ki naj bi po pritožbi zagotovil podpisa pritožnika) in B. (sicer direktorja pritožnika), ki da po upnikovo zadoščata, da so podpisi ponarejeni in da grafolog ni potreben. Upraviteljica torej ni bila pasivna in je v zvezi z obstojem tega premoženja izvedla vse ustrezne aktivnosti. Zato je upravičena do plačila odmerjenega nadomestila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožnikov (upnikov) ugovor zoper sklep višje pravosodne svetovalke z dne 29. 4. 2021 (p. d. 116), s katerim je sodišče upraviteljici odmerilo dodatno nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila v višini 3.359,64 EUR (2. točka sklepa). Sledilo je upraviteljičinemu predlogu z dne 28. 4. 2021 (p. d. 114). Upraviteljica je v izrednem poročilu z dne 25. 4. 2021 (p. d. 111) in rednem poročilu z dne 27. 4. 2021 (p. d. 112) obvestila sodišče, da jo je stečajni dolžnik obvestil o novem premoženju. To sta terjatvi, ki ju ima stečajni dolžnik do pritožnika v skupni višini 2.066.504,40 EUR (66.504,40 EUR in 2.000.000,00 EUR). Upraviteljica je tako šele naknadno ugotovila, da ima stečajni dolžnik na podlagi Pogodbe o odstopu terjatve z dne 19. 12. 2016, sklenjene med stečajnim dolžnikom kot odstopnikom in pritožnikom kot prevzemnikom, terjatev iz naslova kupnine za preneseno terjatev v znesku 66.504,40 EUR, na podlagi Pogodbe o odstopu terjatve z dne 19. 12. 2016, Dodatek št. 1 k Pogodbi z dne 20. 12. 2016, pa še terjatev v višini 2.000.000,00 EUR. Skupaj z že odmerjenim nadomestilom za otvoritveno poročilo v višini 4.360,73 EUR, pri katerem so bile upoštevane takrat znane terjatve v višini 706.863,98 EUR, je upraviteljica predlagala, da sodišče odmeri dodatno nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila v višini 3.359,64 EUR. Navedla je, da skupno premoženje dolžnika znaša 2.773.368,38 EUR, zato ji pripada nagrada za otvoritveno poročilo v znesku 7.720,37 EUR. Upoštevajoč že s sklepom z dne 29. 1. 2021 odmerjenih 4.360,73 EUR, je predlagala, da sodišče odmeri dodatno nadomestilo še v znesku 3.359,64 EUR. Sodišče je to nadomestilo odmerilo.

6. Otvoritveno poročilo med drugim sestavlja opis stečajne mase, ki mora vključevati podatke o vrednosti stečajne mase in premoženju, ki jo sestavlja (1. točka drugega odstavka 294. člena ZFPPIPP). Na podlagi 1. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP v stečajnem postopku nagrada upravitelja vključuje tudi nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (v nadaljevanju: Pravilnik) v drugem odstavku 5. člena določa, da v postopku osebnega stečaja nad zasebnikom in potrošnikom predstavlja osnovo za izračun nadomestila upravitelja za izdelavo otvoritvenega poročila podatek o vrednosti premoženja, ki sodi v stečajno maso, ki je naveden v otvoritvenem poročilu upravitelja.

7. Sodišče prve stopnje je dodatno nagrado upraviteljici za izdelavo otvoritvenega poročila pravilno odmerilo. Pri tem je ustrezno upoštevalo citirani drugi odstavek 5. člena Pravilnika in dejstvo, da sedaj skupna vrednost premoženja znaša 2.773.368,38 EUR.

8. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče v tem postopku (v postopku odmere nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila) do stopnje prepričanja ugotavljati, ali terjatev stečajnega dolžnika do pritožnika dejansko obstoji. O sporu med pritožnikom in stečajnim dolžnikom glede obstoja terjatve bo odločalo sodišče v morebitnem sodnem postopku za plačilo terjatve. Za odmero nadomestila zadošča podatek o vrednosti terjatve, ki spada v stečajno maso, in do katerega je upraviteljica prišla tako, da je pridobila Pogodbo o odstopu terjatve, sklenjeno med stečajnim dolžnikom kot odstopnikom in pritožnikom kot prevzemnikom in po kateri se je pritožnik zavezal stečajnemu dolžniku plačati kupnino za preneseno terjatev v znesku 66.504,40 EUR, ter Pogodbo o odstopu terjatve z dne 19. 12. 2016, Dodatek št. 1 k Pogodbi z dne 20. 12. 2016, iz katere izhaja, da je pritožnik (prevzemnik) brezpogojno soglašal, da je v primeru kršitve določil Pogodbe o odstopu terjatve z dne 19. 12. 2016 ali določil tega dodatka, dolžan v 15 dneh po poteku roka, ki je bil prekršen, izplačati pogodbeno kazen v višini 2.000.000,00 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje, ki je s tem utemeljilo izpodbijani sklep, je pritožniku odgovorilo na vse pravno pomembne trditve in ni storilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Trditve, da podpis na pogodbi ni pritožnikov, upraviteljica pa da tudi nima strokovnega znanja grafološke stroke, zato je ostalo v tem delu dejansko stanje neraziskano, v tej točki postopka niso utemeljene.

9. Pritožnik se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 187/2021 in navaja, da je sodišče v podobnem primeru (očitno razlikovanje podpisov, odsotnost žiga, ki ga dolžnik sicer uporablja) ugotovilo, da obstaja tehten dvom, da je določena listina podpisana. Pritožnik meni, da do drugačnega zaključka tudi ni mogoče priti v tem postopku. Višje sodišče odgovarja, da citirana sodna zadeva ni podobna tej zadevi. V sedaj presojani zadevi je moralo sodišče odmeriti nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila, medtem ko je bila v zadevi Cst 187/2021 odsotnost pravilnega podpisa pomembna v zvezi z vprašanjem, ali je predlog za stečaj vložila za to upravičena oseba.

10. Pritožnik navaja, da upraviteljica ni izkazala, da je terjatev unovčljiva (izterljiva) v celotnem znesku, saj zgolj navedba upraviteljice, da ima pritožnik unovčljivo premoženje, kar naj bi izhajalo iz že obstoječih izvršilnih postopkov I 654/2019 in I 1077/2019, ne zadostuje. Najprej višje sodišče poudarja, da sicer že sam pritožnik navaja, da drži, da ima unovčljivo premoženje, vendar pa v nadaljevanju navaja, da ni res in ni izkazano, da zadostuje za poplačilo terjatve. Tudi tu je že sodišče prve stopnje pravilno odgovorilo pritožniku, da je upraviteljica zadovoljivo preverila obstoj terjatve in na podlagi dostopne dokumentacije ter pojasnil stečajnega dolžnika in upnika ocenila, da terjatvi obstojata, prav tako pa je ocenila njuno likvidacijsko vrednost, pri čemer ni potrebe, da bi jo nominalno zniževala, saj ima upnik unovčljivo premoženje. Glede na drugi odstavek 5. člena Pravilnika to zadošča za odmero izpodbijanega nadomestila. Višje sodišče le še dodaja, da koliko bo dejansko znašala vrednost tega dela unovčene stečajne mase, bo pravno pomembno šele pri odmeri nadomestila za unovčenje stečajne mase in razdelitev (prim. drugi odstavek 7. člena Pravilnika).

11. Višje sodišče je odgovorilo na pritožbene navedbe, za katere je presodilo, da so odločilnega pomena v okviru sklepa o odmeri nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, tisti, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti, pa niso podani, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Odločitev višjega sodišča temelji na 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

Datum zadnje spremembe:

02.08.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cpg 10/2010
• VSL Sklep Cst 464/2020
• VSL Sklep Cst 66/2023