<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 1017/2021

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2021:I.CP.1017.2021
Evidenčna številka:VSL00046702
Datum odločbe:21.06.2021
Senat, sodnik posameznik:Katarina Marolt Kuret (preds.), Katarina Parazajda (poroč.), Polona Marjetič Zemljič
Področje:NEPRAVDNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
Institut:postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - namen ukrepa - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - zdravljenje na zaprtem oddelku

Jedro

Sprejem osebe brez privolitve v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda na podlagi sklepa sodišča, potem ko je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, predstavlja resen poseg v osebno svobodo posameznika. Utemeljuje ga na eni strani obstoj duševne motnje pri osebi, zoper katero se ukrep odreja (ugotovitvam sodišča prve stopnje o obstoju te pritožbi ne nasprotujeta), in na drugi strani visoka stopnja ogroženosti življenja in zdravja drugih ali obravnavane osebe same. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi U-I-477/18-19 s 23. 5. 2019 poudarilo, da gre za ukrep, s katerim se najprej uresničuje varstveni vidik, torej da se prepreči ogroženost življenja in zdravja drugih ali obravnavane osebe in še terapevtski vidik, ki je povezan z oskrbo, varstvom in zdravljenjem osebe, ki naj poteka v ustreznem terapevtskem okolju. Zgolj varstveni in terapevtski cilj skupaj lahko utemeljita dopustnost posega v osebno svobodo pridržane osebe z duševno motnjo.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotni udeleženec za šest mesecev sprejme v varovani oddelek posebnega socialno varstvenega zavoda A., ko se bo v varovanem oddelku sprostilo prosto mesto.

V predložitvenem poročilu je še pojasnilo, da je bil 15. 6. 2021 že sprejet na varovani oddelek.

2. Zoper tak sklep vlagata pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec in najbližja oseba.

3. Prvi se pritožuje iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov in predlaga spremembo sklepa tako, da bo predlog zavrnjen, oziroma, da nasprotni udeleženec ostane v odprtem oddelku Zavoda A., kjer bo deležen posebne nadzorovane obravnave. Dogodek, ko je prevrnil cestni znak, je bil enkratni, zato je sodišče, ko je ugotovilo, da nasprotni udeleženec ogroža zdravje drugih, nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Večji del pritožbe je namenjen argumentiranju stališča, da je mogoče vzroke in ogrožanje pri pritožniku odvrniti z drugimi oblikami pomoči na odprtem oddelku istega socialno varstvenega zavoda.

4. Enako stališče zastopa tudi najbližja oseba, ki zakonskih pritožbenih razlogov in pritožbenega predloga ne navede. Ocenjuje, da nasprotni udeleženec sebi ali drugim ni bistveno bolj nevaren, kot si je nevaren povprečen državljan. Z ustreznimi ukrepi, ki jih opiše, bi lahko nevarnosti skoraj popolnoma preprečili.

5. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo opozarja, da nasprotni udeleženec odhaja iz zavoda nenadzorovano in nekritično do tega, kam, kdaj in zakaj gre ter kdaj in kako se bo vrnil. Dogovorov se ne zmore držati. Stanje se še stopnjuje, blažji ukrepi pa so neučinkoviti, nerealni in neizvedljivi, zaradi česar predlaga zavrnitev pritožb.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Postopek sprejema posameznika z duševno motnjo, ki se zdravi oziroma obravnava v mreži izvajalcev programov in storitev za duševno zdravje, v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda je urejen v V./2. poglavju Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Varovani oddelek je oddelek v socialnovarstvenem zavodu, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji (17. točka 2. člena ZDZdr).

8. Oseba je lahko sprejeta v varovani oddelek s privolitvijo (74. člen ZDZdr) ali brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (75. člen ZDZdr), če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: - če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, - če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katerih ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja, - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialnovarstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi), - če oseba izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

9. Sprejem osebe brez privolitve v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda na podlagi sklepa sodišča, potem ko je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, predstavlja (kot utemeljeno izpostavljata pritožnika) resen poseg v osebno svobodo posameznika. Utemeljuje ga na eni strani obstoj duševne motnje pri osebi, zoper katero se ukrep odreja (ugotovitvam sodišča prve stopnje o obstoju te pritožbi ne nasprotujeta), in na drugi strani visoka stopnja ogroženosti življenja in zdravja drugih ali obravnavane osebe same. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi U-I-477/18-19 s 23. 5. 2019 poudarilo, da gre za ukrep, s katerim se najprej uresničuje varstveni vidik, torej da se prepreči ogroženost življenja in zdravja drugih ali obravnavane osebe in še terapevtski vidik, ki je povezan z oskrbo, varstvom in zdravljenjem osebe, ki naj poteka v ustreznem terapevtskem okolju. Zgolj varstveni in terapevtski cilj skupaj lahko utemeljita dopustnost posega v osebno svobodo pridržane osebe z duševno motnjo.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno razumelo in uporabilo zgoraj izpostavljena materialno pravna stališča, pravilno in popolno ugotovilo pravno pomembna dejstva, ob tem pa v postopku ter pri izdaji izpodbijanega sklepa ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka.

11. Da mora biti nasprotni udeleženec zaradi duševne motnje deležen oskrbe, varstva in zdravljenja, ki naj poteka v ustreznem terapevtskem okolju, se strinjata tudi oba pritožnika. V pritožbenem postopku je sporno predvsem to, ali je nasprotni udeleženec toliko nevaren sebi in drugim, da ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi manj omejujočimi oblikami pomoči (izven socialnovarstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi).

12. Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitve sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec huje ogroža svoje zdravje in zdravje drugih. Pritožbeno stališče, da si ni nevaren nič bolj kot povprečen državljan, ocenjuje za poenostavitev in zanikanje njegovih težav. Ogrožanja sicer pritožbeno sodišče ne vidi v tem, da naj bi bil (ob pogostih, impulzivnih odhodih iz zavoda) izpostavljen možnim zlorabam, saj gre pri tem (glede na dosedanje izkušnje) za hipotetično nevarnost. Nedvomno pa zdravje nasprotnega udeleženca huje ogroža neredno prejemanje protiepileptične terapije1, zdravje (in življenje drugih) pa njegovo nekontrolirano in impulzivno ravnanje, ko se na (že majhne) frustracije odzove burno in neadekvatno. Do takšnega dogodka je prišlo 11. 5. 2021, ko je na mimovozeče avtomobile prevrnil cestni znak. Nasprotni udeleženec v zvezi s tem dogodkom sicer v pritožbi navaja, da naj bi bilo dejansko stanje ugotovljeno napačno, a ne pojasni, kaj naj bi sodišče o tem dogodku ugotovilo narobe ali nepopolno. Da gre za enkraten dogodek, kar izpostavlja pritožnik, je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, a odločilna je neizpodbita ugotovitev izvedenke, da se nasprotni udeleženec na frustracije odziva burno in neadekvatno. Ob tem, ko so prisotne še paranoidne interpretacije okolice in distorzija realnosti (7. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), je nevarnost burnih nekontroliranih izpadov, ki ogrožajo druge, realna in resna.

13. Največja težava dosedanje zavodske namestitve nasprotnega udeleženca je v tem, da se dogovorov z osebjem ne drži.2 Zavod po ugotovitvah sodišča prve stopnje (kot je bilo že omenjeno) zapušča zelo pogosto. Odhaja v različne kraje, z različnimi prevoznimi sredstvi, vrača se časovno in organizacijsko povsem nepredvidljivo, tudi v slabem stanju (npr. dehidriran, zmeden, pod vplivom alkohola), ob odhodih je uslužbencem zavoda pogosto nedosegljiv, čeprav zavod zapusti z mobilnim telefonom. Zaradi takšnega ravnanja po prepričanju višjega sodišča o redni oskrbi, varstvu in zdravljenju v ustreznem terapevtskem okolju pri nasprotnem udeležencu sploh ni mogoče govoriti. Nasprotni udeleženec zaradi pogostih odsotnosti po ugotovitvah sodišča prve stopnje medikamentozne terapije (protiepileptik Depacine Crono), ki je tudi stabilizator razpoloženja, in antipsihotik (tega je prejemal v obliki tablet in depo preparata) nedvomno ne prejema redno, oskrbe in varstva pa v času odsotnosti (kar je velik in vse večji del časa) tudi ni deležen. Ker se dogovorov z osebjem ne drži, tudi po prepričanju višjega sodišča trenutno ogrožanja iz tretje in četrte alineje 75. člen ZDZdr ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, katerim je imanentno, da lahko oseba terapevtsko okolje zapusti po lastni volji in hkrati zmore oblikovati voljo in vztrajnost, da je prisotna, ko terapija to terja. Glede na opisano tudi višje sodišče ocenjuje, da uporaba GPS sledilnika3 ali nošenje telefonske številke na obesku okrog vratu, ne bi odpravila ogrožanja nasprotnega udeleženca, ki je posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja/impulzov.4

14. Pritožbene navedbe, da se lahko nasprotni udeleženec vsega potrebnega nauči in morebiti celo bolj učinkovito (ter se privadi na okolje) v odprtem delu istega zavoda, spregledajo realnost. Če nasprotni udeleženec tako velik dela časa prebije nekontrolirano in nenačrtovano izven zavoda, učenja in terapije žal ni deležen. Tudi pritožbeno sodišče si, tako kot oba pritožnika, želi, da bi nasprotni udeleženec po šestmesečnem bivanju na varovanem oddelku zmogel zaživeti na odprtem oddelku, a je prepričano, da bo to mogoče le, če mu bo s prisotnostjo (ki je sam trenutno ne zmore zagotoviti) omogočena redna priprava in strokovno vodenje.

15. Pritožbi torej nista utemeljeni, podane pa tudi niso kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 1. odstavkom 30. člena ZDZdr zavrnilo in sklep potrdilo.

-------------------------------
1 Da je za to terapijo pomembno časovno natančno doziranje, je pojasnila izvedenka, laično nasprotovanje pa takšnih ugotovitev ne uspe izpodbiti.
2 Izpove, da je v Zavod A. prišel prostovoljno, zato lahko tudi odide.
3 Za katero tudi sicer ni najti zakonske podlage.
4 Slednjemu (torej ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je ogrožanje nasprotnega udeleženca posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja) pritožbi ne nasprotujeta.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 2, 2-17, 74, 75

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
27.07.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ5Mjk5