VSL Sodba II Cp 815/2021

Jedro

Ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ne more biti pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti, so neupoštevne pritožbene navedbe, s katerimi skuša pritožnik izpodbiti pred prvostopenjskim sodiščem ugotovljeno dejansko stanje.

V skladu z razpravnim načelom lahko stranke (v okviru rokov in pogojev, ki jih določa ZPP) predlagajo dokaze, svoje predlagane dokaze pa lahko kadarkoli brez pojasnila umaknejo. Toženec zaslišanja te (ali katerekoli druge) priče ni predlagal, je pa po prejemu pisne izjave priče zahteval njegovo neposredno zaslišanje, kar je načeloma pravica stranke iz šestega odstavka 236.a člena ZPP. Vendar lahko sodišče, če na podlagi pridobljene pisne izjave priče ugotovi, da priča o odločilnih dejstvih ne more izpovedati, predlog za zaslišanje zavrne (sedmi odstavek 236.a člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v pretežnem delu ugodilo tožnikovemu zahtevku za plačilo 2.000 EUR s pripadki, deloma je zavrnilo obrestni del zahtevka, in tožencu naložilo, da tožniku povrne 810 EUR pravdnih stroškov s pripadki. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da je bila med strankama sklenjena ustna kupoprodajna pogodba za avto-dvigalo, ki jo je tožnik izpolnil (tožencu je izročil dvigalo), toženec pa ni plačal kupnine niti z denarjem niti z naknadno dogovorjeno nadomestno izpolnitvijo (popravilom avtomobila), saj je le-ta imela stvarno napako.

2. Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje toženec in med drugim navaja, da ni dokazano, da se sodnica ne pozna s toženčevim odvetnikom; tožencu ni bila dana možnost dokazovanja, da je tožnik avtomaterial prevzel in ga vgradil; za razliko med danim avtomaterialom in končno ceno je bilo dogovorjeno popravilo avtomobila Mazda 6, ki je bilo brezhibno opravljeno. Sporna je izjava priče A. A.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR, zato je sodišče ta spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (443. člen Zakona o pravdnem postopku¹). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb postopka, ne pa tudi zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (prvi odstavek 458. člena ZPP). O pritožbi zoper sodbo v sporu majhne vrednosti lahko odloča višji sodnik posameznik (peti odstavek 458. člena ZPP).

6. Ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ne more biti pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti, so neupoštevne pritožbene navedbe, s katerimi skuša pritožnik izpodbiti pred prvostopenjskim sodiščem ugotovljeno dejansko stanje. To so navedbe, da je sodišče tožniku verjelo, da od toženca ni prejel avtomateriala v vrednosti cca 1.600 EUR; da so bile dogovorjene maloprodajne cene na dan izročitve blaga in ne z rabatom; da je bilo za razliko med danim avtomaterialom in končno ceno dogovorjeno popravilo avtomobila Mazda 6; da je bilo to popravilo brezhibno izvedeno, da ga je tožnik prevzel in da je bilo dogovorjeno »videno – odpeljano, brez kasnejših reklamacij;« da tožnik ni dokazal, kaj je na motorju naknadno sam zamenjal.

7. Pritožbene navedbe o kršitvi »osnovnih človekovih pravic pri ustnem zagovoru in ustnem dokazovanju dejstev v postopku« so pavšalne in nejasne, saj pritožnik ne pove, s katerim ravnanjem ali opustitvijo naj bi sodišče prve stopnje pri zaslišanju² kršilo njegovo pravico do izjave. Iz zapisnikov o narokih je razvidno, da je sodišče obe stranki podrobno zasliševalo (celo dvakrat, na dveh narokih), obema strankama je omogočilo zaključni besedi in stranki sta vse zapisnike o narokih podpisali, celo z izrecnim pristavkom, da na vsebino zapisnika nimata pripomb. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da so (tudi trditveno pavšalne) navedbe o nekakšnih kršitvah pri toženčevem zaslišanju neutemeljene.

8. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede (ne)izločitve razpravljajoče sodnice pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo o toženčevem predlogu za izločitev odločeno s sklepom predsednika Okrajnega sodišča v Kočevju Su 62/2020 z dne 12. 2. 2020, zoper katerega se toženec ni pritožil, torej je navedeni sklep postal pravnomočen.³

9. Pa tudi, če bi šteli, da toženec z navedbami v 2. točki pritožbe pravzaprav izpodbija sklep predsednika Okrajnega sodišča v Kočevju o neizločitvi razpravljajoče sodnice, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so te navedbe pavšalne in neizkazane, ko toženec zatrjuje, da naj bi se sodnica poznala s tožnikom. Prav tako pavšalne, navržene in z ničemer dokazane so navedbe, da je »dejstvo, da tožeča stranka in njegov "zagovornik" poznata ljudi na Okrajnem sodišču v Kočevju« Pritožbeno sodišče še dodaja, da zgolj dejstvo, da se dve osebi poznata, kar ni nič nenavadnega v manjšem kraju, kot je Kočevje, (še) ne more pomeniti, da je izkazana pristranskost, ki je razlog za izločitev sodnika po 6. točki 72. člena ZPP. Razlogov, zakaj naj bi bila sodnica pristranska, pritožba ne navaja. Neutemeljene so tudi navedbe, da »ni dokazano, da se sodnica ne pozna s toženčevim⁴ odvetnikom;« povsem običajno je, da se sodniki in odvetniki poznajo, saj se pri svojem delu (na primer na obravnavah) večkrat srečujejo, kar je še posebej očitno v manjših krajih, kot je Kočevje. To pa seveda ne pomeni, da je v vsakem takem primeru podan razlog za izločitev. Kot že rečeno, toženec sploh ne zatrjuje konkretnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost sodnice.

10. Pavšalne in nekonkretizirane so pritožbene navedbe, da tožencu ni bila dana možnost dokazovanja, da je tožnik avtomaterial prevzel in vgradil. Glede na 451. člen ZPP bi moral toženec v odgovoru na tožbo navesti vsa relevantna dejstva in predlagati vse dokaze, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženec ne v odgovoru na tožbo ne v prvi pripravljalni vlogi ni podal nobenih dokaznih predlogov, razen smiselnega predloga za zaslišanje strank (zapis, da želi »dati zagovor na sodišču«). Ta dokaz pa je sodišče prve stopnje izvedlo (celo dvakrat).

11. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede pisne izjave priče A. A. (5. točka pritožbe) sodišče druge stopnje ugotavlja, da je to pričo predlagal tožnik, predlog za njeno zaslišanje pa je pozneje umaknil. V skladu z razpravnim načelom lahko stranke (v okviru rokov in pogojev, ki jih določa ZPP) predlagajo dokaze, svoje predlagane dokaze pa lahko kadarkoli brez pojasnila umaknejo. Toženec zaslišanja te (ali katerekoli druge) priče ni predlagal, je pa po prejemu pisne izjave priče zahteval njegovo neposredno zaslišanje, kar je načeloma pravica stranke iz šestega odstavka 236.a člena ZPP.

12. Vendar lahko sodišče, če na podlagi pridobljene pisne izjave priče ugotovi, da priča o odločilnih dejstvih ne more izpovedati, predlog za zaslišanje zavrne (sedmi odstavek 236.a člena ZPP). Sodišče prve stopnje je obrazložilo (5. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), zakaj neposredno zaslišanje priče A. A. glede na izpovedi strank in nesporna dejstva ni potrebno, pri čemer je natančno analiziralo trditve tožnika o tem, kaj naj bi priča povedala. Teh razlogov pritožba obrazloženo ne izpodbija, zato sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje s tem, ko A. A. ni neposredno zaslišalo, ni kršilo toženčeve pravice do izjave, temveč je ravnalo v skladu s sedmim odstavkom 236.a člena ZPP.

13. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani niti izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niti oni, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo. Pritožbenih stroškov nobena stranka ni priglasila.

-------------------------------
¹ Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
² Tu gre za pravdni postopek, v katerem stranke na zaslišanju izpovedujejo; »zagovor« poda obdolženec v kazenskem postopku.
³ Zoper sklep o neizločitvi sodnice ni dovoljena posebna pritožba (peti odstavek 73. člena ZPP), kar pomeni, da bi toženec moral in mogel vložiti pritožbo zoper ta sklep skupaj s pritožbo zoper končno odločbo.
⁴ Sic! pravilno: tožnikovim; toženec (vložnik pritožbe) v tem postopku ni imel odvetnika.

Datum zadnje spremembe:

27.07.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba II Cp 290/2020
• VSL Sodba II Cpg 263/2022
• VSL Sodba II Cpg 536/2020