<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep IV Cp 560/2021

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2021:IV.CP.560.2021
Evidenčna številka:VSL00046684
Datum odločbe:07.05.2021
Senat, sodnik posameznik:Barbara Žužek Javornik (preds.), Majda Irt (poroč.), Zvone Strajnar
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:začasna odredba v družinskih sporih - regulacijska začasna odredba - namen regulacijske začasne odredbe - stiki otroka s staršem - varstvo otrokovih pravic - korist mladoletnega otroka - določitev stikov med staršem in otrokom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - časovna opredelitev stikov - poslovni čas - dokazni standard verjetnosti - procesno gradivo - določitev preživnine - preživninska obveznost otrok - začasna določitev preživnine

Jedro

Izdaja regulacijske odločbe oz. ureditvene začasne odredbe je omejena na izjemne situacije, ko je zaradi otrokove ogroženosti potrebno nujno ukrepanje. Njen namen je v olajšanju položaja otroka, ki je tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločitve.

Za udeleženca stiki pod nadzorom niti niso sporni; predlagateljica bi želela zaradi otrokovega počitka v vrtcu le zamakniti uro začetka stika. Pritožbeno sodišče je v zvezi s tem opravilo poizvedbe pri pristojnem CSD, kjer stiki potekajo. Ta je v elektronskem sporočilu z dne 5. 5. 2021 pojasnil, da je poslovni čas od 7. do 15. ure, zato stiki pod nadzorom po 15. uri niso možni. Upoštevaje določbo 163. člena DZ je določitev kraja in časa izvajanja stikov v dogovoru med sodiščem in pristojnim CSD. Glede na podano pojasnilo pristojnega CSD pritožbeno sodišče ocenjuje, da ni v nasprotju z otrokovo koristjo, da stiki tudi vnaprej potekajo v času, določenem s predmetnim sklepom.

O predlogu za izdajo začasne odredbe sodišče ne odloča šele po izvedbi vseh dokazov, ampak že v fazi, ko lahko na podlagi gradiva v spisu ugotovi, katere trditve strank so za odločitev o predlagani začasni odredbi verjetnejše.

Začasno določena preživnina zagotavlja otrokovo nujno preživljanje in izključuje njegovo ogroženost. Ni namreč namen tako določene preživnine zagotovitev ustreznega življenjskega standarda, kakršen je obstajal pred razpadom življenjske skupnosti staršev

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (IV. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo predlagateljičinemu predlogu in izdalo začasno odredbo, s katero je začasno uredilo stike med mld. A. A., rojenim ... 2018, in nasprotnim udeležencem. Ti potekajo začasno - najdlje za čas devetih mesecev - vsak torek od 13. do 15. ure pod nadzorom strokovnega delavca v prostorih Centra za socialno delo ... (I. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je bilo naloženo začasno plačevanje preživnine v višini 100 EUR mesečno (III. točka izreka), kar je predlagateljica zahtevala več ali drugače pa je sodišče prve stopnje zavrnilo (IV. točka izreka) ter odločilo, da ta začasna odredba traja do pravnomočne odločitve o glavni stvari oz. do drugačne odločitve sodišča, ugovor in pritožba zoper njo pa ne zadržita njene izvršitve (V. in VI. točki izreka sklepa).

2. Predlagateljica vlaga pritožbo zoper zavrnilni del (IV. točka izreka) in uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izda začasno odredbo, kot je bila predlagana 29. 12. 2020 in dopolnjena 4. 1. 2021. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponoven postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožnica oporeka uri, ki jo je za stik pod nadzorom v izpodbijanem sklepu določilo sodišče prve stopnje. Opozarja, da ima A. A v času od 13. do 15. ure popoldanski počitek, zato predlaga, da stiki potekajo ob torkih v času med 15. in 17. uro.

Nasprotuje tudi višini začasne preživnine in poudarja, da so A. A. potrebe bistveno višje. Zaradi alergije na gluten porabi za napitke najmanj 53 EUR. Ker je celotna skrb za A. A. na njej, si ne more poiskati dodatnega dohodka. Nasprotni udeleženec pa je zaposlen v tujini in prejema visok mesečni dohodek, zato vztraja pri začasni določitvi preživnine v znesku 300 EUR mesečno.

V mesecu decembru 2020 in januarju 2021 je sicer res prejela osebni dohodek v povprečni višini 1.115,96 EUR, ker ji je bil izplačan izreden covid-19 dodatek. Sicer pa njena mesečna plača znaša med 850 in 950 EUR. V februarju 2021 je prejela tudi izredno namensko denarno socialno pomoč v višini 621 EUR, ki pa jo je porabila za nakup korekcijskih očal in novih vhodnih vrat. Izredna socialna pomoč pa ni namenjena kritju nujnih življenjskih potreb, ampak izrednim dogodkom, kamor A. A. preživljanja ni mogoče uvrstiti. Nasprotni udeleženec je plačal le položnice za telefon, ni pa prispeval 500 EUR za nakup hrane, oblačil in najemnino.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom sodišča prve stopnje ter predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Procesna in materialnopravna pravila za izdajo začasne odredbe za varstvo koristi otrok so vsebovana v določbah 100. člena ZNP-1 ter 157., 161. in 162. člena Družinskega zakonika (DZ). Izdaja regulacijske odločbe oz. ureditvene začasne odredbe je omejena na izjemne situacije, ko je zaradi otrokove ogroženosti potrebno nujno ukrepanje. Njen namen je v olajšanju položaja otroka, ki je tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločitve.

6. Sodišče prve stopnje je vse te kriterije presodilo pravilno. Za udeleženca stiki pod nadzorom niti niso sporni; predlagateljica bi želela zaradi otrokovega počitka v vrtcu le zamakniti uro začetka stika. Pritožbeno sodišče je v zvezi s tem opravilo poizvedbe pri pristojnem CSD, kjer stiki potekajo. Ta je v elektronskem sporočilu z dne 5. 5. 2021 pojasnil, da je poslovni čas od 7. do 15. ure, zato stiki pod nadzorom po 15. uri niso možni. Upoštevaje določbo 163. člena DZ je določitev kraja in časa izvajanja stikov v dogovoru med sodiščem in pristojnim CSD. Glede na podano pojasnilo pristojnega CSD pritožbeno sodišče ocenjuje, da ni v nasprotju z otrokovo koristjo, da stiki tudi vnaprej potekajo v času, določenem s predmetnim sklepom.

7. Postopek za izdajo začasne odredbe je hiter in sumaren. Sodišče odločitev sprejeme na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva kot proti, oz. so prvi močnejši od drugih. O predlogu za izdajo začasne odredbe sodišče ne odloča šele po izvedbi vseh dokazov, ampak že v fazi, ko lahko na podlagi gradiva v spisu ugotovi, katere trditve strank so za odločitev o predlagani začasni odredbi verjetnejše1.

8. Preživninska obveznost do otrok je obveznost obeh staršev, ki obstoji tudi potem, ko starši ne živijo več skupaj (140. člen DZ). Če se starša o njej ne sporazumeta, jo določi sodišče glede na potrebe preživninskega upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti obeh preživninskih zavezancev (189. člen DZ). V nujnih primerih lahko sodišče poseže v pravni položaj udeleženca tudi z začasno odločitvijo in ob upoštevanju znižanega dokaznega standarda, ki velja le do sprejema končne odločitve, če je z verjetnostjo izkazana otrokova ogroženost2.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo ogroženost mld. A. A., zato je z začasno odredbo določilo preživnino v višini 100 EUR mesečno. Njegove potrebe je ocenilo v višini 250,70 EUR.

10. Odločitev sodišča je pravilna. Tako določena preživnina zagotavlja otrokovo nujno preživljanje in izključuje njegovo ogroženost. Ni namreč namen tako določene preživnine zagotovitev ustreznega življenjskega standarda, kakršen je obstajal pred razpadom življenjske skupnosti staršev3. Določena višina začasne preživnine ter predlagateljičini dohodki, ki jih v pritožbi izpostavlja, omogočajo nujno preživljanje mld. A. A. Lahko bodo pokrite tiste eksistencialne potrebe otroka, ki so nujne za njegovo preživljaje, medtem ko se bo preživninsko vprašanje celostno presojalo v nadaljevanju postopka. V nadaljevanju bo tudi odgovorjeno na vprašanje višine preživnine glede na potrebe mld. A. A. ter preživninske zmožnosti staršev - s poudarkom na korektni porazdelitvi preživninskega bremena med oba preživninska zavezanca. Zato v tej fazi postopka pritožbena zatrjevanja o višjih dohodkih nasprotnega udeleženca (še) ne morejo imeti želene teže.

11. Glede na navedeno je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži do končne odločbe, saj je odločitev o stroških postopka zavarovanja odvisna od odločitve v glavni stvari.

-------------------------------
1 Primerjaj VSL sklep IV Cp 26/2021.
2 Primerjaj VSL sklep IV Cp 43/2021.
3 Primerjaj VSL sklep IV Cp 43/2021 in VSL sklep IV Cp 2015/2020.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 161, 162, 163
Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 42, 100

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
27.07.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ5Mjgw