VSL Sklep II Cp 85/2021

Jedro

Predmet dedovanja so premoženjske pravice na premoženju agrarne skupnosti, ki je bilo predmet podržavljenja.

V skladu z drugim odstavkom 8. člena ZPVAS se dedovanje po prejšnjem imetniku premoženjske pravice v agrarni skupnosti izvede po zakonu o dedovanju, vrnjene premoženjske pravice pa se štejejo za pozneje najdeno premoženje. Odvzeto premoženje se je vračalo tistim osebam, ki so bile v času podržavljenja vpisane v zemljiško knjigo.

Ker zapustnik v zemljiški knjigi pri spornih nepremičninah ni vpisan kot lastnik, pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju niso izpolnjeni.

Pritožnica uveljavlja varstvo pašnih pravic, ki po vsebini ustrezajo služnostni pravici paše.

Premoženje agrarnih skupnosti je članom agrarnih skupnosti omogočalo določene privilegije v obliki skupnega uživanja in izkoriščanja ter gospodarjenja z njimi. Gre za privilegije, kot so pravica do paše, do nabiranja stelje, dračja, sečnje lesa, pravica do napajanja živine in druge s tem podobne služnostne pravice na tuji stvari (3. alineja tretjega odstavka 1. člena ZPVAS). Služnostna pravica, ki je bila predmet vračanja po ZPVAS, se je članu agrarne skupnosti vrnila le, če je bilo glede na dejansko in pravno stanje stvari takšno pravico mogoče vzpostaviti in če so bili za vzpostavitev te pravice izpolnjeni pogoji iz 49. do 59. člena ZTLR (sedmi odstavek 8. člena ZPVAS).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dedinje za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.

2. Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje dedinja, s predlogom, naj sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo postopek.

3. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da iz prodajne pogodbe ne izhaja delež pašnih pravic, prodanih pravnima prednikoma dedinje. Pravna prednika sta pašne pravice uživala, to ni bilo nikoli sporno. Ob ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti je bil pripravljen osnutek pogodbe o priznanju pravice, iz katerega izhaja, da gre za 4 pašne pravice, kar predstavlja 3/387 skupnega premoženja pri vl. št. 00 k. o. X. Izrecno je bila priznana pravica do solastništva na skupnem premoženju agrarne skupnosti V. in sicer do 3/387 skupnega premoženja pri vl. št. 00 k. o. X. V odločbi o prehodu agrarne skupnosti v obče ljudsko premoženje je navedeno, da sta imetnika pašne pravice A. A. in B. B. Neutemeljen je zaključek sodišča, da so pašne pravice v agrarni skupnosti lahko predmet prodaje, ne morejo pa biti predmet dedovanja, ker ni določen njihov delež. Predmet dedovanja so pašne pravice, katerih obseg nikoli ni bil sporen. Deduje se lahko tudi nedoločen delež na pašnih pravicah. Odločitve sodišča se ne da preizkusiti, ker je protispisna.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. S pritožbo uveljavljena procesna kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Z navedbami, ki povzemajo in ocenjujejo vsebino v postopku izvedenih listin in s katerimi se skuša uveljaviti sklep o resničnosti trditev, da zapustniku pripadajo pravice na zatrjevanem premoženju, pritožnica očitane kršitve ne more utemeljiti. Protispisnost je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodne odločbe o vsebini listin in med samimi temi listinami. Takega nasprotja pritožnica ne zatrjuje, graja dokazne ocene prvostopenjskega sodišča pa za sklep o utemeljenosti uveljavljene procesne kršitve ne zadostuje.

6. Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da premoženje, glede katerega pritožnica predlaga izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, ni premoženje zapustnika, zapustnik pa ni bil niti lastnik drugih nepremičnin.

7. Na podlagi podatkov spisa gre sklepati, da so predmet dedovanja nepremičnine, ki so pripadale bivši agrarni skupnosti in so bile v letu 1947 predmet nacionalizacije na podlagi takrat veljavnega Zakona o agrarnih skupnostih. Gre za nepremičnine, vpisane pri vl. št. 00 k. o. X in št. 000 k. o. Y, na katerih je imel zapustnik po pritožničinih navedbah lastninska upravičenja. Z izdajo nacionalizacijske odločbe okrajnega ljudskega odbora je bilo podržavljeno premoženje v letu 1949 tudi izročeno v upravljanje krajevnemu ljudskemu odboru (dokaz A17). Predmet dedovanja so torej premoženjske pravice na premoženju agrarne skupnosti, ki je bilo predmet podržavljenja.

8. Ponovno vzpostavitev in organiziranje agrarnih skupnosti ter vračanje premoženja in pravic, ki so bile odvzete agrarnim skupnostim, je omogočilo sprejetje Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju ZPVAS). V skladu z drugim odstavkom 8. člena ZPVAS se dedovanje po prejšnjem imetniku premoženjske pravice v agrarni skupnosti izvede po Zakonu o dedovanju (v nadaljevanju ZD), vrnjene premoženjske pravice pa se štejejo za pozneje najdeno premoženje. Odvzeto premoženje se je vračalo tistim osebam, ki so bile v času podržavljenja vpisane v zemljiško knjigo.

9. Ni sporno, da zapustnik v zemljiški knjigi pri spornih nepremičninah ni vpisan kot lastnik. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na določbo 2. člena ZD, po kateri se dedujejo stvari in pravice, ki pripadajo zapustniku. Ker izda sodišče dodatni sklep o dedovanju, ne da bi opravilo zapuščinsko obravnavo, je izdaja sklepa upravičena le, ko je nedvomno, da gre za novo najdeno premoženje zapustnika (221. člen ZD). Ker zapustnik ni lastnik nepremičnin, pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju niso izpolnjeni. Že navedeno zadostuje za zaključek, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna.

10. Izhajajoč iz koncepta o pozneje najdenem premoženju (221. člen ZD) je tudi povsem nepomembno pritožbeno sklicevanje na ponujeno dokazno gradivo, ki ga je pritožnica predložila v dokaz navedb o nastanku pravic na premoženju, ki je predmet predlaganega dedovanja.¹ Način, na katerega so bile pridobljene zatrjevane pravice na premoženju s strani pravnih prednikov zapustnika, ni materialnopravno pomemben. Pritožnica tudi sicer listinam, na katere se sklicuje, zmotno pripisuje prevelik pomen. V obravnavani zadevi je namreč pomembno, ali so nastopile pravne posledice pridobitve premoženja. Vsebina predloženih listin takšnega sklepa ne utemeljuje, do vpisa pravic v zemljiško knjigo (le ta ima konstitutiven učinek za pridobitev pravice na nepremičnini) pa nikoli ni prišlo. Zatrjevana lastninska pravica na nepremičninah torej ni nastala, že povedano pa daje podlago za utemeljeno sklepanje, da ni prišlo do ponovne vzpostavitve skupne lastnine ali solastnine v korist zapustnika oziroma njegovih pravnih prednikov na (potencialno) denacionaliziranem premoženju. Le v tem, vrnjenem obsegu bi namreč pritožnica lahko postala dedinja zapustnikovih premoženjskih pravic. Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da pogoji za izvedbo dedovanja pozneje najdenega premoženja niso izpolnjeni, je ob povedanem pravilno.

11. Poleg trditve, da je predmet dedovanja lastninska pravica na nepremičninah, je pritožnica še zatrjevala, da so predmet dedovanja pašne pravice s pravico solastništva na premoženju agrarne skupnosti. O tem se sodišče prve stopnje sicer ni izreklo, a je glede na nesporno dejstvo, da kupna pogodba, ki je pravnima prednikoma zapustnika predstavljala pravni temelj za uživanje pravic na premoženju agrarne skupnosti, ni bila nikoli zemljiškoknjižno realizirana, pritožbeno sodišče lahko sámo dopolnilo razloge.

12. Pritožnica torej zatrjuje, da pozneje najdeno premoženje predstavljajo pašne pravice s pravico lastništva na premoženju bivše agrarne skupnosti in sicer v deležu do 3/387 na nepremičninah, vpisanih pri vl. št. 00 k. o. X. V postopku pred prvostopenjskim sodiščem je trdila, da sta zapustnikova pravna prednika sklenila kupno pogodbo, s katero sta kupila del pašnih pravic do planine, te pravice sta tudi ves čas uživala. Gre za navedbe, s katerimi pritožnica uveljavlja tudi varstvo pašnih pravic. Te po vsebini ustrezajo služnostni pravici paše.²

13. Premoženje agrarnih skupnosti je članom agrarnih skupnosti omogočalo določene privilegije v obliki skupnega uživanja in izkoriščanja ter gospodarjenja z njimi. Gre za privilegije, kot so pravica do paše, do nabiranja stelje, dračja, sečnje lesa, pravica do napajanja živine in druge s tem podobne služnostne pravice na tuji stvari (3. alineja tretjega odstavka 1. člena ZPVAS). Služnostna pravica, ki je bila predmet vračanja po ZPVAS, se je članu agrarne skupnosti vrnila le, če je bilo glede na dejansko in pravno stanje stvari takšno pravico mogoče vzpostaviti in če so bili za vzpostavitev te pravice izpolnjeni pogoji iz 49. do 59. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) (sedmi odstavek 8. člena ZPVAS).

14. Pritožnica ni izkazala, da je zapustnik v uveljavljenem obsegu pridobil služnostno pravico do paše. V postopku pred sodiščem prve stopnje je priznala, da zatrjevane pravice na nepremičninah niso bile zemljiškoknjižno realizirane. Da je bila pravica do paše pridobljena z vpisom v javno knjigo (prim. 52. člen ZTLR v zvezi s sedmim odstavkom 8. člena ZPVAS), prav tako ne izhaja iz pritožničine dokazne ponudbe. Nenazadnje pritožnica niti ni zatrjevala, da je bila služnostna pravica njenemu predniku vrnjena v postopku vračanja premoženja agrarni skupnosti. Zgolj indic o tem, da so pravni predniki zapustnika razpolagali s pravnim temeljem za izvrševanje pašne pravice, pa za zaključek o nastanku stvarne služnosti, njeni ponovni vzpostavitvi v korist zapustnika oziroma njegovih pravnih prednikov na podlagi določbe sedmega odstavka 8. člena ZPVAS ter nenazadnje za utemeljenost izdaje dodatnega sklepa o dedovanju, ne zadostuje.

15. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podani razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD izpodbijani sklep potrdilo.

-------------------------------
¹ Pritožnica je predložila kupno pogodbo z dne 16. 11. 1935, sklenjeno med C. C., D. D., A. A. in B. B., iz katere izhaja, da sta prodajalca pravnima prednikoma zapustnika prodala del pašniških pravic. V osnutku pogodbe o priznanju pravice z dne 20. 6. 1994, ki ni podpisan, pa je navedeno, da pogodbene stranke zapustniku priznavajo pravice na skupnem premoženju agrarne skupnosti.
² Prim. npr. VS RS Sodba I U 1502/2010, II Ips 41/2000 in druge.

Datum zadnje spremembe:

26.07.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1898/2018
• UPRS sodba I U 940/2015
• VSC Sklep I Cp 294/2020