<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 577/2021

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2021:II.CP.577.2021
Evidenčna številka:VSL00046741
Datum odločbe:15.06.2021
Senat, sodnik posameznik:Suzana Ivanič Lovrin (preds.), Zvone Strajnar (poroč.), mag. Gordana Ristin
Področje:NEPRAVDNO PRAVO
Institut:skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - alzheimerjeva bolezen - namen skrbništva - skrbnik

Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pritožnica ne more biti skrbnica nasprotnemu udeležencu, saj obstajajo okoliščine, ki kažejo na nasprotje med njenimi koristmi in koristmi nasprotnega udeleženca. Oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca, ne more biti skrbnik, ker ni pričakovati, da bo objektivno zastopala pravice in koristi varovanca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Udeleženka B. A. je dolžna v roku 15 dni povrniti predlagateljici C. A. in začasnemu skrbniku D. D. stroške pritožbenega postopka, in sicer vsakemu po 93,33 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nasprotni udeleženec A. A. postavi pod skrbništvo (tč. 1 izreka izpodbijanega sklepa), da se za skrbnika določi D. D. (tč. 2 izreka izpodbijanega sklepa), da je skrbnikova dolžnost, da v celoti zastopa varovanca (v pravnem prometu, v postopkih pred sodišči, upravnimi in drugimi organi, nosilci javnih pooblastil), vestno skrbi za njegovo osebnost, pravice in koristi, skrbno upravlja njegovo celotno premoženje ter zanj sklepa vse pravne posle, da si prizadeva za izvajanje zdravstvenih ukrepov za odpravo vzrokov, zaradi katerih je bil nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo (tč. 3 izreka izpodbijanega sklepa) in da se nasprotnemu udeležencu odvzame pravica voliti in biti voljen (tč. 4 izreka izpodbijanega sklepa).

2. Udeleženka B. A. (v nadaljevanju pritožnica) je vložila pravočasno pritožbo zoper odločitev o določitvi skrbnika (tč. 2 izreka izpodbijanega sklepa) in odločitev o opredelitvi skrbnikovih nalog (tč. 3 izreka sklepa). Uveljavlja pritožbene razloge napačne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da jo postavi za skrbnico nasprotnemu udeležencu, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje drugi sodnici oziroma sodniku. Navaja, da je nerazumljiva ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnica ni primerna oseba za skrbnika nasprotnemu udeležencu, ker je med njima v teku postopek za razveljavitev zakonske zveze. Zakonska zveza je bila sklenjena zakonito, sicer pa obstoj ali neobstoj zakonske zveze ni zakonski pogoj, da je lahko nekdo skrbnik nasprotnemu udeležencu. V tem smislu je izpodbijani sklep kontradiktoren, nerazumljiv, se ga ne da preveriti in očitno arbitraren. Sodišče tudi nerazumljivo in protispisno navaja, da iz ravnanja pritožnice izhaja, da je v razmerju z nasprotnim udeležencem zasledovala premoženjske interese. V odvetniški pisarni pooblaščenca pritožnice se je zglasil nasprotni udeleženec v februarju 2019 brez prisotnosti pritožnice. Pritožnica je omenjenega pooblaščenca kontaktirala kasneje, in sicer potem, ko je prejela predlog za razveljavitev zakonske zveze, pred tem pa nista bila v kontaktu. Gre za kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki ima cilj za vsako ceno postaviti nasprotnemu udeležencu skrbnika D. D. Neutemeljen in protispisen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec ni zaupal pritožnici, ker ji ni hotel razkriti svojega premoženjskega stanja. Razkril ji ga ni zato, ker ga tudi sam ni poznal. Da ji ne bi hotel razkriti svojega premoženjskega stanja tudi ni izpovedala. Neutemeljena je tudi navedba sodišča, da fizični napad nasprotnega udeleženca na pritožnico kaže na njegov konflikten, jezav odnos do nje. Napad nanjo je očitno izzvala predlagateljica. Neutemeljeno tudi sodišče navaja, da oviro za postavitev pritožnice za skrbnico nasprotnemu udeležencu predstavlja okoliščina, da prebiva v Italiji in da bi bilo zaradi oddaljenosti opravljanje funkcije skrbnika vsaj otežkočeno ali celo onemogočeno in hkrati povezano z večjimi stroški. Sodišče prve stopnje tudi neutemeljeno navaja, da je bilo dosedanje ravnanje D. D. v celoti usmerjeno v varovanje pravic in koristi nasprotnega udeleženca. Svoje navedbe je sodišče oprlo na mnenje CSD, ki pa je enostransko in arbitrarno in nima nobene resne teže. Sodišče nerazumljivo kot neutemeljene šteje očitke pritožnice, da predlagateljica in D. D. nista ravnala v smeri varovanja pravic in koristi nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec namreč ni želel iti v dom in je želel, da zanj skrbi pritožnica, predlagateljica pa se s tem ni strinjala. Neutemeljen je tudi očitek, da je nasprotnega udeleženca odpeljala od doma brez vednosti svojcev. Predlagateljica je kljub temu, da jo je seznanila, da gre nasprotni udeleženec k njej, naznanila njegovo ugrabitev oziroma izginotje. Za svoje navedbe je predlagala zaslišanje prič, čemur pa sodišče nerazumljivo ni sledilo. Sodišče je tudi spregledalo dejstvo, da je bila pritožnica dolga leta sama skrbnica in oskrbovalka starejših in ve, kako se temu streže, nasprotni udeleženec pa jo ima rad in sta si blizu. Več kot očitno je, da ima D. D. v predmetni zadevi premoženjske interese, ki jih želi udejaniti skupaj s predlagateljico in tako priti do premoženja nasprotnega udeleženca. Postavljeni skrbnik je skupaj s predlagateljico kriv za sedanje stanje nasprotnega udeleženca. Sodišče dodatnih in številnih relevantnih dokaznih predlogov ni izvedlo, pri tem pa se ni opredelilo, zakaj in čemu, tega ni storilo, s čimer je kršena njena pravica do izvedbe predlaganih in relevantnih dokazov. Sodišče je nerazumljivo ignoriralo izjavo predstavnice CSD, da bi bilo idealno, da bi bil v tej zadevi skrbnik nasprotnemu udeležencu nekdo, ki bi mu zaupale vse stranke. Meni, da od sodeče sodnice ni mogoče pričakovati subjektivne in objektivne nepristranskosti, zato naj pritožbeno sodišče v primeru odločitve o ponovnem sojenju zanj določi drugega okrajnega sodnika.

3. Na pritožbo sta odgovorila predlagateljica in skrbnik in predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določilu prvega odstavka 262. člena Družinskega zakonika (DZ) postavi sodišče pod skrbništvo osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi. Hkrati takšni osebi imenuje skrbnika in določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic (drugi odstavek 262. člena DZ). Namen skrbništva je v varstvu osebnosti odrasle osebe z omenjenimi motnjami in težavami, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje (drugi odstavek 239. člena DZ).

6. Odločitev o potrebnosti postavitve nasprotnega udeleženca pod skrbništvo temelji na ugotovitvah, da gre pri njem za Alzheimerjevo demenco, da je zaradi hude kognitivne oškodovanosti bistveno motena njegova sposobnost razumevanja, ustreznega reševanja problemskih situacij, da je njegova presoja realnosti neustrezna, obvladovanje ravnanja pa pomanjkljivo. Kot izhaja iz izvedenskega mnenja sodne izvedenke na področju psihiatrije dr. E. E. nasprotni udeleženec glede na svoje psihofizično stanje ni sposoben sam skrbeti zase, da zaradi hude duševne prizadetosti potrebuje 24-urni nadzor in pomoč pri vseh osnovnih življenjskih aktivnostih in potrebah in da govorna komunikacija z njim zaradi hudega kognitivnega upada ni mogoča.

7. Odločitev o potrebnosti postavitve nasprotnega udeleženca pod skrbništvo v pritožbenem postopku ni sporna. Sporno je imenovanje skrbnika. Po določbi prvega odstavka 240. člena DZ sodišče imenuje za skrbnika osebo, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. DZ določa tudi negativne predpostavke za postavitev skrbnika (241. člen DZ). Tako skrbnik ne more biti oseba: - ki ji je odvzeta starševska skrb; - ki ni poslovno sposobna; - katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca; - ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju; - katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju; - od katere glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši, ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti. Oseba torej ne more biti skrbnik, če gre pri njej za eno od alternativno podanih okoliščin iz navedenih alinej 241. člena DZ. V 242. členu pa je določeno, da se imenuje za skrbnika njegov zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik, če je to mogoče in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pritožnica ne more biti skrbnica nasprotnemu udeležencu, saj obstajajo okoliščine, ki kažejo na nasprotje med njenimi koristmi in koristmi nasprotnega udeleženca. Oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca, ne more biti skrbnik, ker ni pričakovati, da bo objektivno zastopala pravice in koristi varovanca1. Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je v teku postopek za razveljavitev zakonske zveze (II N 000/2019), ki jo je pritožnica sklenila z nasprotnim udeležencem 25. 3. 2019, torej v času, ko naj bi bila pri nasprotnem udeležencu že podana težka oblika demence oziroma ko je bil po ugotovitvah sodnega izvedenca psihiatra dr. F. F., ki jih je podal v omenjenem postopku, nasprotni udeleženec že povsem nerazsoden in nesposoben oblikovanja življenjske skupnosti z drugim zakoncem. V navedenem postopku sta udeleženca z nasprotujočimi se interesi in koristmi, zato že navedena okoliščina izkazuje, da pritožnica nima potrebnih lastnosti za opravljanje skrbništva oziroma da zaradi nje ni mogoče pričakovati, da bi lahko objektivno zastopala pravice in koristi nasprotnega udeleženca. Ker obstoj duševne motnje, ki je pogojeval postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo, ni sporen in ker je predlagateljičina trditev, da je nasprotni udeleženec zakonsko zvezo s pritožnico sklenil kot nerazsodna oseba, podprta s psihiatričnimi izvedenskimi mnenji sodnih izvedencev psihiatrov, so brezpredmetne tiste pritožbene navedbe, ki sodišču očitajo nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, češ da ni izvedlo dokazov z zaslišanjem prič, ki bi lahko izpovedovale o osebnem odnosu nasprotnega udeleženca do pritožnice in pristnosti njegove volje za sklenitev zakonske zveze.

9. Čeprav že navedena kolizija interesov med nasprotnim udeležencem in pritožnico izkazuje, da ta nima potrebnih lastnosti za opravljanje skrbništva, je prvostopenjsko sodišče ugotavljalo še druge pritožničine lastnosti, na podlagi katerih je zaključilo, da ni osebnostno primerna za prevzem funkcije skrbnika nasprotnega udeleženca, ker naj bi v razmerju z nasprotnim udeležencem zasledovala premoženjske interese. Ugotovilo je, da naj bi nasprotni udeleženec v času, ko ga je pritožnica odpeljala k sebi domov v Italijo, preko odvetnika (v tem postopku pritožničinega pooblaščenca) preklical predhodno podana pooblastila na bančnih računih, se zanimal o odprtih bančnih računih, opravil poizvedbe o svojem premoženjskem stanju, od začasnega skrbnika zahteval, da mu sporoči višine najemnin in posreduje najemne pogodbe za njegove poslovne prostore. Življenjsko logičen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da pooblastilo odvetniku za opravo navedenih dejanj ni moglo biti posledica voljnega dejanja nasprotnega udeleženca, ki je bil takrat že povsem dementen, ampak da gre za pritožničin angažma.

10. Pritožbena kritika je usmerjena predvsem v pravilnost takšnega zaključka sodišča prve stopnje oziroma posamezne dejanske okoliščine, ki tak dejanski zaključek utemeljujejo. Pri tem gre zgolj za njihovo zanikanje brez vsakršne dokazne podpore. Navedene pritožbene navedbe pa so nerelevantne že zato, ker same po sebi ne morejo spremeniti zaključka sodišča, da so zaradi postopka zaradi razveljavitve zakonske zveze pritožničine koristi v navzkrižju s koristmi nasprotnega udeleženca.

11. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da naj bi imel skrbnik D. D., ki ga je z izpodbijano odločitvijo imenovalo sodišče, skupaj s predlagateljico premoženjski interes, da se ga imenuje za skrbnika nasprotnemu udeležencu. Sodišče prve stopnje ga je imenovalo za skrbnika nasprotnemu udeležencu potem, ko se je prepričalo, da ima vse osebnostne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika. Svojo odločitev je oprlo na zaslišanje omenjenega skrbnika in mnenje Centra za socialno delo (CSD), ki ga je z odločbo z dne 25. 3. 2019 postavil že za začasnega skrbnika. V omenjenem mnenju, ki ga pritožnica povsem pavšalno in nesubstancirano izpodbija, je CSD o osebi skrbnika, enako pa izhaja tudi iz navedb njegove predstavnice na naroku 4. 11. 2020, navedel, da D. D. kot začasni skrbnik svoje delo ves čas opravlja vestno in z vso potrebno skrbnostjo, da na vsako zahtevo centra poda skrbniško poročilo, da se s CSD posvetuje pred vsako pomembnejšo odločitvijo, ščiti pravice in koristi varovanca, ga zastopa v pravnem prometu in postopkih pred državnimi organi, skrbi za premoženje nasprotnega udeleženca, upravlja njegovo premoženje in finančna sredstva, ga redno obiskuje v DSO X., ter redno kontaktira domsko osebje glede stanja in potreb nasprotnega udeleženca. Za odločitev o določitvi skrbnika pa je posebej pomembna okoliščina, da je nasprotni udeleženec omenjenega začasnega skrbnika pooblastil za upravljanje svojega premoženja že v letu 1997 in pooblastilo kasneje obnavljal. Omenjeni skrbnik je torej užival polno zaupanje nasprotnega udeleženca že v času, ko je imel ta še polno razsodnost.

12. Glede na takšne dejanske ugotovitve je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o imenovanju D. D. za skrbnika nasprotnemu udeležencu. Prvostopenjsko sodišče pa je tudi pravilno določilo obseg skrbnikovih obveznosti in pravic (262. člen DZ), ki jih pritožnica vsebinsko ne prereka.

13. Glede na navedeno je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 70. člena ZNP-1. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato mora skrbniku in predlagateljici povrniti vsakemu po 93,33 EUR stroškov pritožbenega postopka (strošek sestave odgovora na pritožbo 125 točk, 2% materialnih stroškov, DDV), v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

-------------------------------
1 Komentar Družinskega zakonika, redaktorica prof. dr. Barbara Novak, Založba Uradni list RS, 2019, str. 783.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 239, 239/2, 240, 240/1, 242, 262, 262/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
14.07.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ4OTQ1