VSL Sklep II Cp 759/2021

Jedro

Ob obravnavanju pritožbe je pritožbeno sodišče podvomilo o obstoju tožnikove pravdne sposobnosti. Njegove vloge so le stežka berljive, težko razumljive, navedbe pa nepovezane.

Vse navedeno utemeljuje dvom, ali je tožnik razumel, da neprevzem pisanja na naslovu, ki ga je navedel v tožbi, a na njem dejansko ne živi, povzroči zavrženje tožbe in ali je sploh zmožen poskrbeti za vložitev popolne tožbe in samostojno nastopati v postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo.

2. Zoper tak sklep tožnik vlaga pritožbo. V težko berljivi, mestoma nerazumljivi vlogi navaja, da sklepa z dne 30. 6. 2020 ni prejel in da na njem gotovo ni njegovega podpisa. Od 1. 1. 2018 je imel iz opravičenih razlogov težave in je živel v avtu, tako da je bilo vodenje pravde ovirano. V letih 1993, 2004 in 2019 je bil deložiran. Pred prometnima nesrečama v 1988 je bil bogat, odtlej pa reven. Gre za tožbo proti Mestni občini Kranj in sodnici Okrajnega sodišča v Kranju.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožnik je 20. 6. 2020 pri sodišču vložil vlogo, ki jo je naslovil kot tožba. Po oceni, da nima vseh sestavin, ki jih mora imeti tožba, ga je s sklepom II R 343/2020 z dne 30. 6. 2020 pozvalo, naj jo v postavljenem roku popravi in dopolni, ter ga opozorilo na posledice, če tega ne bo storil. Sklep je bil vročen na način, da sta bila obvestilo o njegovem prejemu in zatem še sklep puščena v hišnem predalčniku. Ker tožnik tožbe ni dopolnil, jo je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo. Ob vročanju tega sklepa je sodišče ugotovilo, da je v registru prebivalstva kot tožnikov naslov še naveden naslov, ki ga je navedel v tožbi, a pisanje se je vrnilo z oznako preseljen. Odrejena je bila vročitev s pritrditvijo na sodno desko.

5. Ena od temeljnih predpostavk za vodenje pravde je pravdna sposobnost strank, udeleženih v postopku. Sodišče je dolžno na njen obstoj paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti (80. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Procesno nesposobne stranke praviloma niso sposobne učinkovito skrbeti za varstvo svojih pravic. Odraz socialne države je, da mora sodišče poskrbeti za njihovo ustrezno zastopanje. Tako ravnanje mu nalaga 80. člen v zvezi s prvim odstavkom 78. člena in drugim odstavkom 81. člena ZPP. Čeprav se pravdna sposobnost načeloma domneva in zato ni predmet posebnega dokazovanja in preverjanja, velja drugače, ko se med postopkom kažejo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njenem obstoju. V takem primeru mora sodišče s stopnjo zanesljivosti ugotoviti, ali je oseba dejansko procesno sposobna in v ta namen tudi izvesti dokaze.¹

6. Ob obravnavanju pritožbe je pritožbeno sodišče podvomilo o obstoju tožnikove pravdne sposobnosti. Njegove vloge so le stežka berljive, težko razumljive, navedbe pa nepovezane. Po vpogledu v vpisnik tukajšnjega sodišča je ugotovilo, da je to pritožbeno sodišče od leta 2005 obravnavalo 29 zadev, v katerih je v različnih sporih in procesnih vlogah nastopal tožnik. V zadnjih letih je obravnavalo več pritožb zoper sklepe o zavrženju (nepopolnih) tožb. Poleg te zadeve višje sodišče v času tega odločanja obravnava še eno tožnikovo pritožbo zoper sklep o zavrženju nepopolne tožbe. Kaže se, da se tožnik zelo težko kakovostno udejstvuje v sodnih postopkih. Iz podatkov vpisnika prav tako izhaja, da so bili v letih 2017 in 2018 vloženi predlogi za sprejem tožnika v oddelek psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom v nujnih primerih. V zadevi II Cp 000/2021, v kateri je bila obravnavana pritožnikova pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe, vložene v istem obdobju in pri istem sodišču, je pritožbeno sodišče opravilo tudi poizvedbo pri CSD in ugotovilo, da tožnika obravnavajo na več področjih njihovega delokroga ter da ima tožnik težave poskrbeti za uveljavljanje svojih (socialnih) pravic.² Tožnik sam je v vlogi z dne 9. 6. 2021 pozval pritožbeno sodišče, naj centru za socialno delo sporoči, naj mu izplačajo varstveni dodatek.

7. Vse navedeno utemeljuje dvom, ali je tožnik razumel, da neprevzem pisanja na naslovu, ki ga je navedel v tožbi, a na njem dejansko ne živi, povzroči zavrženje tožbe in ali je sploh zmožen poskrbeti za vložitev popolne tožbe in samostojno nastopati v postopku.

8. Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP in prvi odstavek 354. v zvezi z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom ZPP).

9. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje na ustrezen način prepričati o tožnikovi procesni sposobnosti, po potrebi postaviti izvedenca ustrezne stroke in, ob morebitno ugotovljeni procesni nesposobnosti, poskrbeti za tožnikovo ustrezno zastopanje, šele po tem pa odločati v zadevi. Ob tožnikovem soglasju se kot možna rešitev kaže tudi imenovanje pooblaščenca v okviru brezplačne pravne pomoči, a po vsej verjetnosti bo potrebna ustrezna podpora pri vložitvi vloge za njeno odobritev. Ker razrešitev vprašanja obstoja procesne sposobnosti (ki ga ni dopustno prvič obravnavati v pritožbenem postopku, s takšnim ravnanjem bi se pritožbeno sodišče v celoti postavilo v položaj sodišča prve stopnje³) predstavlja predpogoj za odločanje o pravilnosti izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče končne odločitve v zvezi s slednjim ni moglo sprejeti.

-------------------------------
¹ Tako tudi A. Galič v: Ude, Galič (red.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba Uradni list RS in GV založba, Ljubljana 2005, str. 333-336.
² Glej uradni zaznamek in izpisek Cp vpisnika Višjega sodišča v Ljubljani.
³ Prim. sklep VSRS Cp 15/2021.

Datum zadnje spremembe:

06.07.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1039/2021
• sklep IV U 112/2013
• VSL Sklep II Cpg 64/2021