VSL Sklep Cst 68/2021

Jedro

Sodišče ob odločanju, ali bo dalo soglasje k odobritvi najema dodatnih likvidnih sredstev presoja, ali je posojilo ali kredit, ki ga želi dolžnik najeti, namenjeno opravljanju rednih poslov v zvezi z opravljanjem dolžnikove dejavnosti ali poravnavanjem obveznosti iz teh poslov in ali znesek najetega posojila ali kredita presega skupni znesek likvidnih sredstev, potrebnih za financiranje poslovanja iz prvega odstavka 151. člena ZFPPIPP in kritje stroškov postopka prisilne poravnave. V danem primeru sta ta dva pogoja izpolnjena. To pa še ne pomeni, da je sodišče v vseh primerih omejeno le na presojo teh dejstev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dalo soglasje k odobritvi najema dodatnih likvidnih sredstev do skupne višine 500.000,00 EUR.

2. Upnika A., d. o. o. in B. B. sta proti sklepu pravočasno vložila pritožbi iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožnik A., d. o. o. pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožnik B. B. pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne soglasje k odobritvi najema dodatnih likvidnih sredstev do skupne višine 500.000,00 EUR, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Dolžnik, upravitelj in predlagatelj postopka, upnik C., S. a. r. l., Luxembourg so na pritožbi odgovorili.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Pritožbeno sodišče bo na pritožbi podalo skupne odgovore, ker sta v bistvenem identični.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je iz dolžnikovih in upraviteljevih navedb ter spisovnih podatkov razvidno, da dolžnik v času trajanja postopka prisilne poravnave ustvarja izgubo iz tekočega poslovanja, tako da brez dodatnih likvidnih sredstev ne bo sposoben poravnati ustvarjenih obveznosti. Predlagana potrebna dodatna likvidna sredstva pa so pomembno nižja od izkazanih povprečnih mesečnih stroškov dolžnikovega poslovanja. Glede na navedeno in ob upoštevanju upraviteljevih navedb, da so dodatna likvidna sredstva v konkretni situaciji nujna, saj bo dolžnik sicer težko izpolnil vse svoje obveznosti, prevzete po začetku prisilne poravnave, je sodišče prve stopnje dalo predlagano soglasje k odobritvi najema dodatnih likvidnih sredstev.

7. Pritožnik A., d. o. o. navaja, da dolžnikovi finančni kazalci jasno kažejo, da dolžnik zaradi primanjkljaja likvidnostnih sredstev ne more poslovati. Navaja, da je dolžnik v novembru 2020 ustvaril le 8.732,00 EUR prihodkov in 212.007,00 EUR izgube, v oktobru 2020 le 20.121,00 EUR prihodkov in 97.673,00 EUR izgube, v septembru 2020 (od 2. 9. 2020 dalje) pa 61.970,00 EUR prihodkov in 96.079,00 EUR izgube. Sprašuje se, kako je na podlagi takšnih podatkov in izjave upravitelja, da dolžnik v času trajanja postopka prisilne poravnave ustvarja izgubo iz tekočega poslovanja, da brez dodatnih likvidnih sredstev ne bo sposoben poravnati ustvarjenih obveznosti in da so dodatna likvidna sredstva v konkretni situaciji nujna, ker ocenjuje, da bo dolžnik težko izpolnil vse svoje obveznosti, prevzete po začetku postopka prisilne poravnave, mogoče še vedno verjeti, da bo dolžnik zmožen doseči namen vodenja predmetnega postopka. Z najemom dodatnih likvidnostnih sredstev mu bo nastala nova, velika obveznost, ki jo bo dolžnik verjetno poplačal z novim zadolževanjem ob pogoju, da bo posojilodajalčeva terjatev postala v velikem delu odpisana in odložena. Pritožnik nadalje navaja, da ne samo, da dolžnik svojih obveznosti ni zmožen izpolniti, temveč tudi ne more biti znano, kakšne sploh so dolžnikove obveznosti oziroma kakšen je njihov obseg, glede na to, da je sodišče na predlog dolžnika sklenilo, da se rok za pripravo predloga prisilne poravnave in načrta finančnega prestrukturiranja dolžniku podaljša do 2. 2. 2021. Ne glede na to, da dolžnik zatrjuje, da bi likvidnostna sredstva porabil med drugim tudi za stroške dela, s katerimi naj bi ustvarjal prihodke od prodaje, s svojo dejavnostjo nikakor ne bo mogel ustvariti dovolj presežnega produkta, da bi lahko svoje poslovanje preobrnil na zeleno stran kazalnikov. Pritožnik nazadnje izpostavlja, da epidemiološka situacija očitno negativno vpliva tudi na poslovanje in vrednost dolžnikovih naložb ter zaključuje, da pogoji za vodenje postopka prisilne poravnave niso izpolnjeni, izpodbijani sklep pa bi morda bil utemeljen le, če bi dolžnik vsaj potencialno lahko dosegel namen, ki mu ga omogoča prisilna poravnava, kar pa v tem primeru ni mogoče.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik dne 2. 2. 2021 predložil naknadni predlog prisilne poravnave, poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, revizorjevo poročilo, osnovni načrt finančnega prestrukturiranja, dodatno poročilo pooblaščenega ocenjevalca in poročilo pooblaščenega ocenjevalca. Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij mag. D. D. je potrdil, da je družba E., d. d. insolventna, da obstaja več kot 50 % verjetnost, da bo izvedba predlaganega načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje družbe, da bo le-ta postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna in da obstaja več kot 50 % verjetnost, da bodo upnikom družbe s potrditvijo ponovne prisilne poravnave, kot jo predlaga upnik, družba C., S. a. r. l., Luxembourg, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.

9. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v 2. točki tretjega odstavka 151. člena določa, da po začetku postopka prisilne poravnave lahko dolžnik poleg poslov iz prvega odstavka tega člena¹, če dobi soglasje sodišča, najema posojila ali kredite, vendar največ v skupnem znesku likvidnih sredstev, potrebnih za financiranje poslovanja iz prvega odstavka tega člena in kritje stroškov postopka prisilne poravnave. Če dolžnik ne dokaže drugače, velja, da je mesečni znesek likvidnih sredstev, potrebnih za financiranje poslovanja iz prvega odstavka tega člena, enak znesku povprečnih mesečnih stroškov iz 6. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP² (četrti odstavek 151. člena ZFPPIPP). Sodišče ob odločanju, ali bo dalo soglasje k odobritvi najema dodatnih likvidnih sredstev torej presoja, ali je posojilo ali kredit, ki ga želi dolžnik najeti, namenjeno opravljanju rednih poslov v zvezi z opravljanjem dolžnikove dejavnosti ali poravnavanjem obveznosti iz teh poslov in ali znesek najetega posojila ali kredita presega skupni znesek likvidnih sredstev, potrebnih za financiranje poslovanja iz prvega odstavka 151. člena ZFPPIPP in kritje stroškov postopka prisilne poravnave. V danem primeru sta ta dva pogoja izpolnjena. To pa še ne pomeni, da je sodišče v vseh primerih omejeno le na presojo teh dejstev. Pritožnik A., d. o. o. utemeljeno izpostavlja, da je dolžnik v novembru 2020 ustvaril le 8.732,00 EUR prihodkov in 212.007,00 EUR izgube. Tudi iz mesečnih poročil dolžnika za mesece december 2020 in januar ter februar 2021 je razvidno, da so dolžnikovi prihodki minimalni (1.995,00 EUR; 580,00 EUR; 580,00 EUR). Ker dolžnik prihodkov iz dejavnosti skorajda ne ustvarja³, bi moral pojasniti, kako bo najeta dodatna likvidna sredstva vračal in kakšni bodo pogoji financiranja (obrestna mera, višina obrokov, zapadlost le-teh). Očitek pritožnika B. B., da sodišče prve stopnje teh okoliščin ni raziskalo, je torej utemeljen.

10. Ker sodišče prve stopnje zgoraj navedenih odločilnih dejstev ni ugotavljalo, je dejansko stanje nepopolno ugotovilo (355. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbama ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku pozove dolžnika k podaji pojasnila v zgoraj nakazani smeri. Pojasnilu naj priloži izjavo predlagatelja postopka, upnika C., S. a. r. l., Luxembourg o pogojih financiranja ter vplivu v zvezi s tem prevzetimi obveznostmi dolžnika na izvedbo načrta finančnega prestrukturiranja in predlagano prisilno poravnavo.

13. Ker je upniški odbor že imenovan, naj sodišče prve stopnje pridobi tudi njegovo mnenje o predlogu dolžnika za najem dodatnih likvidnih sredstev (peti odstavek 151. člena ZFPPIPP).

-------------------------------
¹ Gre za redne posle v zvezi z opravljanjem dolžnikove dejavnosti, poravnavanje njegovih obveznosti iz teh poslov in plačila, navedena v drugi povedi prvega odstavka 151. člena ZFPPIPP.
² Gre za znesek povprečnih mesečnih stroškov rednega poslovanja dolžnika v zadnjem letu pred bilančnim presečnim dnem bilance stanja, katere bilančni presečni dan je zadnji dan zadnjega koledarskega trimesečja, ki se je končalo pred uvedbo postopka prisilne poravnave.
³ Glede tega dejstva se dejansko stanje v obravnavani zadevi razlikuje od dejanskega stanja v zadevi VSL sklep Cst 169/2020.

Datum zadnje spremembe:

10.05.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 184/2022
• VSL sklep Cst 560/2014
• VSL Sklep Cst 488/2019