VSL Sklep II Cpg 132/2021

Jedro

Tožena stranka je odgovor na tožbo morala vložiti, saj z umikom tožbe še ni bila seznanjena. Sodišče prve stopnje je zato po prepričanju pritožbenega sodišča toženi stranki pravilno priznalo stroške v zvezi z odgovorom na dopolnitev tožbe.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem drugem odstavku spremeni tako, da se zahtevek tožene stranke za povračilo stroškov postopka nad zneskom 204,33 EUR zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in drugi odstavek sklepa v nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 33,92 EUR v roku 15 dni, po tem roku pa v primeru zamude še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od šestnajstega dne od prejema sodne odločbe dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek ustavi (prvi odstavek izreka uvodoma navedenega sklepa) in da mora tožeča stranka v 15 dneh povrniti toženi stranki njene stroške postopka v znesku 241,66 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila (drugi odstavek izreka uvodoma navedenega sklepa).

2. Zoper odločitev o stroških (tj. zoper odločitev iz drugega odstavka izreka sklepa) je tožeča stranka vložila pritožbo in uveljavljala pritožbene razloge zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitve procesnih pravil. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožeči stranki v plačilo naloži zgolj stroške, ki jih je tožena stranka imela s plačilom sodne takse za ugovor, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov tega pritožbenega postopka. Podrejeno je tožeča stranka predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožbene stroške je specificirala v stroškovniku na vlogi.

3. Tožena stranka na pritožbo tožeče stranke ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožnica sodišču prve stopnje uvodoma očita, da iz izpodbijanega sklepa sploh ni razvidno, kako je izračunalo stroške tožene stranke ter v kakšnem obsegu jih je priznalo (v celoti ali zgolj delno) – smiselno torej, da odločitve o stroških ni mogoče preizkusiti. Njeno stališče je zmotno. Obrazložitev odločitve o stroških mora vsebovati odločilne razloge glede odločitve po temelju. Sodišče prve stopnje je zadostilo temu kriteriju s tem, ko je stroške naložilo v plačilo tožeči stranki in se sklicevalo na prvi odstavek 158. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Ta v relevantnem delu določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasproti stranki njene pravdne stroške. Obrazložitev odmere stroškov po višini, to je po posameznih postavkah, pa ni nujno potrebna in zadostuje, da je razvidna že iz stroškovnika v spisu.¹ V konkretnem primeru je odmera stroškov tožene stranke razvidna na stroškovniku na vlogi z dne 25. 11. 2020 (list. št. 41).

6. Tožeča stranka v nadaljevanju izpodbija tudi odločitev o sami odmeri stroškov. V ta namen navaja, da je v tej zadevi bistvenega pomena za odločitev dejstvo, da se je še pred vložitvijo umika tožbe skušala sporazumeti s toženo stranko (ki takrat še ni imela pooblaščenca), da do dogovora o delnem plačilu (kot je predlagala tožeča stranka) ni prišlo in da je v izogib nastanka dodatnih stroškov umaknila tožbo. Umik tožbe je bil sodišču prve stopnje posredovan 9. 11. 2020, kdaj naj bi bil sodišču prve stopnje posredovan odgovor na dopolnitev tožbe z dne 10. 11. 2020 oziroma kdaj naj bi ga sodišče prve stopnje prejelo pa pritožnica ne ve – po njenih navedbah je bilo to vsekakor po umiku tožbe². Iz navedenih razlogov tožeča stranka zato meni, da bi sodišče prve stopnje toženi stranki smelo priznati le stroške, ki jih predstavlja sodna taksa za ugovor, saj so vsi ostali stroški nastali po umiku tožbe, kar pomeni, da so bili nepotrebni.

7. Pritožbeno sodišče na citirane navedbe odgovarja, kot sledi.

8. Po razveljavitvi sklepa o izvršbi VL 20193/2020 (z dne 9. 3. 2020) na ugovor tožene stranke in odreditvi, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, je tožeča stranka skladno s sklepom III Pg 1324/2020 z dne 9. 9. 2020 pravočasno dopolnila tožbo. Sodišče prve stopnje je dopolnitev tožbe skupaj s pozivom, da nanjo odgovori, vročilo toženi stranki, in sicer 4. 11. 2020³. Dne 10. 11. 2020 pa je sodišče prve stopnje po pošti priporočeno prejelo tožničin umik tožbe (prim. list. št. 34)⁴. Odgovor na dopolnitev tožbe z dne 10. 11. 2020, ki je bil istega dne poslan priporočeno po pošti, je prejelo naslednji dan, tj. 11. 11. 2020 (prim. list. št. 35). Toženi stranki je sodišče prve stopnje nato dne 25. 11. 2020 vročilo poziv glede umika tožbe (da se izjavi, ali soglaša z umikom tožbe), slednja pa je soglasje podala 26. 11. 2020 in na omenjeni vlogi priglasila pravdne stroške s predlogom, da jih sodišče prve stopnje v plačilo naloži tožeči stranki. Med drugim je priglasila stroške odgovora na dopolnitev tožbe z dne 10. 11. 2020 (kar je sicer storila tudi že v samem odgovoru) in stroške vloge, s katero je izrazila soglasje k umiku tožbe z dne 25. 11. 2020.

9. Glede na opisano dinamiko predmetnega spora pa ni mogoče pritrditi pritožnici v navedbi, da sodišče prve stopnje toženi stranki ne bi smelo priznati nobenih drugih stroškov, razen takse za ugovor zoper sklep o izvršbi. Upoštevaje dejstva, da je bila tožena stranka s strani prvostopenjskega sodišča pravilno pozvana, naj odgovori na dopolnitev tožbe z dne 25. 9. 2020, da je umik tožbe na sodišče prve stopnje prispel le en dan pred odgovorom na dopolnitev tožbe in da je odgovor na tožbo vložila znotraj roka, ki ji ga je dodelilo sodišče prve stopnje, ni mogoče reči, da stroški, ki so nastali z odgovorom, niso bili potrebni. Gre za stroške, brez katerih ne bi bilo mogoče opraviti smotrnih dejanj za obrambo tožene stranke.⁵ Tožena stranka dne 10. 11. 2020, ko je odgovor na dopolnitev tožbe priporočeno poslala po pošti, nikakor ni mogla vedeti, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Tožena stranka je odgovor na tožbo morala vložiti, saj z umikom tožbe še ni bila seznanjena. Sodišče prve stopnje je zato po prepričanju pritožbenega sodišča toženi stranki pravilno priznalo stroške v zvezi z odgovorom na dopolnitev tožbe (prim. list. št. 41, na kateri se nahaja stroškovnik tožene stranke in preračun prvostopenjskega sodišča v zvezi z njenimi pravdnimi stroški).

10. Ni pa ji po stališču pritožbenega sodišča pravilno priznalo stroškov za vlogo z dne 25. 11. 2020 (soglasje k umiku tožbe). Po drugem odstavku 188. člena ZPP se namreč šteje, da je soglasje toženca podano, če v petnajstih dneh od tedaj, ko je obveščen o umiku tožbe, ne izjavi, da umiku nasprotuje. Za privolitev v umik tožbe toženi stranki torej ne bi bilo potrebno sodišču prve stopnje posredovati vloge, kar pomeni, da so odvetniški stroški, ki so v zvezi z njo nastali, nepotrebni in – posledično – da je preračun prvostopenjskega sodišča, razviden iz vloge z dne 25. 11. 2020, napačen.

11. Toženi stranki gredo stroški sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi v znesku 55,00 EUR, stroški odgovora na dopolnitev tožbe (200 točk), materialni stroški po tretjem odstavku 11. člena OT (4 točke) ter 22 % DDV na odvetniške storitve, kar skupaj znaša 204,33 EUR, ne pa stroški za vlogo z dne 25. 11. 2020 in stroški za sestanek s stranko in pregled listin (slednjih že v izpodbijani odločitvi sodišče prve stopnje toženi stranki pravilno ni priznalo). Pritožbi tožeče stranke je pritožbeno sodišče zato delno ugodilo in sklep v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je predlog tožene stranke za povračilo stroškov vloge z dne 25. 11. 2020 v znesku 37,33 EUR (50 točk + 2 % od 50 točk + 22 % DDV) zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP) – zavrnilo je torej zahtevek tožene stranke za povračilo stroškov postopka nad zneskom 204,33 EUR. V preostalem delu pa je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem drugem odstavku izreka (2. točka 365. člena ZPP).

12. Ker je tožeča stranka s pritožbo delno uspela, je upravičena do povračila stroškov pritožbenega postopka sorazmerno s svojim uspehom v postopku, (tj. 15,44 %). Upoštevaje določila Odvetniške tarife in ZST-1 je pritožbeno sodišče priznalo tožeči stranki nagrado po tar. št. 21 za sestavo pritožbe (250 točk), materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT (5 točk) ter 22 % DDV na odvetniške storitve, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR skupaj znaša 186,66 EUR. Temu je pritožbeno sodišče prištelo še strošek sodne takse za pritožbo v višini 33,00 EUR. Pritožbeni stroški tožeče stranke tako znašajo 219,66 EUR. Upoštevaje 15,44 % uspeh v pravdi je tožena stranka dolžna tožeči povrniti pritožbene stroške v znesku 33,92 EUR.

_____________________________
¹ Prim. N. Betetto v L. Ude (ur.) in A. Galič (ur.), Pravdni postopek - zakon s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2006, druga knjiga, str. 59.
² Pritožnica v tem okviru zatrjuje tudi, da ji je bilo v obravnavanem primeru posredovano zgolj soglasje k umiku tožbe, ne pa tudi odgovor na dopolnitev tožbe, kar glede na podatke zadevnega spisa ni res. K list. št. 36 je namreč pripeta vročilnica, iz katere je razvidno, da je bil odgovor na dopolnitev tožbe s prilogami tožeči stranki vročen, je pa res, da šele dne 3. 3. 2021, kar je po izdaji izpodbijanega sklepa z dne 4. 12. 2020. Navedeno dejstvo za rešitev obravnavane zadeve sicer ni pravno relevantno – relevantno je, da je bil odgovor na tožbo vložen, ne pa, da je bil s strani prvostopenjskega sodišča posredovan tožeči stranki.
³ Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je pripeto k list. št. 33.
⁴ Umik tožbe je bil po pošti priporočeno poslan 9. 11. 2020.
⁵ Prim. N. Betetto v L. Ude (ur.) in A. Galič (ur.), Pravdni postopek - zakon s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2006, druga knjiga, str. 35.

Datum zadnje spremembe:

10.05.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1722/2020
• VSL Sklep II Cpg 98/2022
• VSC sklep Cp 489/2009