VSL Sklep I Cp 11/2021

Jedro

Določba četrtega odstavka 155. člena ZNP-1 izrecno izključuje možnost istočasnega teka nepravdnega in izvršilnega postopka. Prednost ima izvršilni postopek, od rezultata katerega je odvisno nadaljevanje nepravdnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo pritožbi predlagatelja in razveljavilo sklep z dne 15. 5. 2020 (I. točka izreka) ter prekinilo postopek do konca izvršbe, katere predmet je solastninski delež predlagatelja do ½ na nepremičninah z ID znakom ... in ..., ki se vodi pred istim sodiščem v postopku In 000/2015 (II. točka izreka).

2. Predlagatelj je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da bo v postopku delitve premoženja lahko prišlo do poplačila terjatve nasprotne udeleženke iz izvršbe (v primeru civilne delitve ali odkupa deleža predlagatelja se bo lahko poplačala iz kupnine, ki bo pripadla predlagatelju). Ker nasprotna udeleženka ne sodeluje pri delitvi premoženja, temveč premoženje v celoti uporablja sama, hkrati pa na sebi lastno premoženje vlaga izvršbe, s tem blokira vse postopke. Izpodbijani sklep ne sledi namenu zakonske določbe, na katero se opira. Če sodišče ne bo sledilo pritožbenim razlogom, naj nemudoma razpiše dražbo in proda nepremičnino. V tem primeru predlagatelj napoveduje, da bo nasprotni udeleženki prekrižal načrte za nakup nepremičnine po nižji ceni od tržne. Sodišče naj upošteva viciozen namen nasprotne udeleženke, saj nasprotnega udeleženca želi oškodovati z zmanjšanjem vrednosti nepremičnine. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe kot neutemeljene in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odpravilo neskladje med izrekom in obrazložitvijo v prvotnem sklepu o prekinitvi postopka, izdanem 15. 5. 2020,¹ tako da je navedeni sklep razveljavilo in ga nadomestilo z novim sklepom o prekinitvi postopka (z enakim izrekom in pravilno obrazložitvijo). Sprejeto odločitev je oprlo na 343. a člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), na drugi odstavek 36. člena ter četrti odstavek 155. člena ZNP-1. Odločitev je pravilna in zakonita.

6. Pritožnik neutemeljeno nasprotuje prekinitvi predmetnega nepravdnega postopka do konca izvršilnega postopka, ki teče pred istim sodiščem in katerega predmet je njegov solastninski delež na dveh nepremičninah. Določba četrtega odstavka 155. člena ZNP-1 je povsem jasna in nedvoumna: če se glede stvari, ki je predmet delitve, začne postopek izvršbe, (nepravdno) sodišče postopek prekine do konca postopka izvršbe. Ta določba izrecno izključuje možnost istočasnega teka nepravdnega in izvršilnega postopka. Prednost ima izvršilni postopek, od rezultata katerega je odvisno nadaljevanje nepravdnega postopka - če bo solastniški delež predlagatelja v izvršbi prodan, bo predlagatelj v nepravdnem postopku izgubil materialnopravno legitimacijo za vodenje tega postopka.²

7. Ali bo v postopku delitve premoženja lahko prišlo tudi do poplačila terjatve nasprotne udeleženke iz izvršbe (primerjaj peti odstavek 158. člena ZNP-1),³ v tej fazi postopka ni pomembno (kot že rečeno, je bistveno, da se najprej zaključi izvršilni postopek). Prav tako za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ni pomembno, ali nasprotna udeleženka solastni nepremičnini v celoti uporablja sama,⁴ in tudi ne, ali in za kakšno ceno bo v izvršbi prodan predlagateljev solastniški delež na nepremičnini (oboje ni predmet tega postopka in nima vpliva na izpodbijano odločitev).

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------
¹ V obrazložitvi tega sklepa je bilo pomotoma navedeno, da sta predmet izvršbe In 000/2015 obe obravnavani nepremičnini v celoti.
² Primerjaj VSL sklep I Cp 938/2020 v 7. in 8. točki obrazložitve.
³ Načeloma nepravdni postopek za delitev stvari ni namenjen poplačilu dolgov (enega od) udeležencev. Prisilnemu poplačilu denarnih terjatev je namenjen izvršilni postopek (glej prvi odstavek 1. člena, 3. člen in prvi odstavek 32. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)). V nepravdnem postopku se lahko smiselno uporabljajo le določila ZIZ, ki se nanašajo na cenitev in prodajo premičnin oziroma nepremičnin (glej 145. člen in drugi odstavek 158. člena ZNP-1), medtem ko določila ZIZ glede poplačila upnikov in splošne določbe glede prodaje nepremičnin, vezane na brisanje pravic, ne pridejo v poštev (glej 144. člen ter tretji, četrti in peti odstavek 158. člena ZNP-1). Poplačilo solastnikov (razdelitev kupnine mednje) se opravi skladno z določbami ZNP-1, poplačilo upnikov ali drugih stvarnopravnih upravičencev pa ni predmet postopka delitve – prim. Poročevalec Državnega zbora, Predlog zakona ZNP-1, prva obravnava, EVA: 2018-2030-0023, str. 213 in 214.
⁴ Podobno VSL sklep I Cp 938/2020 v 9. točki obrazložitve.

Datum zadnje spremembe:

28.04.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cp 1020/2017
• Sklep I R 97/2010, enako tudi I R 98/2010
• VSL Sklep Cst 413/2018