VSL Sodba IV Cp 2000/2020

Jedro

Sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi v izvršilnem naslovu določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR). Dokazno breme o spremembi okoliščin je na tožeči stranki. V predhodni fazi sodišče najprej ugotavlja, ali se je v času od določitve preživnine katera od okoliščin, ki so bile relevantne za odločitev, tako spremenila, da to narekuje novo presojo višine preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 159,03 EUR v 15 dneh, od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke na znižanje preživnine za mesec marec 2020 na 100,00 EUR ter za meseca april in maj na znesek 179,25 EUR (I). V ostalem je tožbeni zahtevek na znižanje preživnine, ki je bil določen s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. IV P 1622/2015, zavrnilo (II) in tožniku naložilo, da toženi stranki povrne stroške pravdnega postopka v znesku 556,32 EUR s pripadki (III).

2. Odločitev sodišča iz vseh razlogov po 338. členu ZPP izpodbija tožnik. V pritožbi navaja, da bi moralo sodišče znižati preživnino od 4. 5. 2017 in ne od vložitve spremenjene tožbe v januarju 2020. Od 1. 4. 2017 do 17. 9. 2017 je bil brezposeln. V času, ko je bila določena preživnina, pa je bil zaposlen in prejemal plačo 1.277,14 EUR. Bil je lastnik hiše, ki je vredna 106.000,00 EUR, motornega kolesa A., osebnega vozila B., neregistriranega osebnega vozila C. ter vrednostnih papirjev v znesku 6.294,61 EUR, imel je tudi 40.000,00 EUR prihrankov. 17. 9. 2017 se je ponovno zaposlil pri istem delodajalcu, od 18. 9. 2019 pa je zopet brezposeln. V času prve brezposelnosti je prejemal nadomestilo en mesec v znesku 600,00 EUR, v času druge brezposelnosti je podoben znesek prejemal tri mesece, nato pa zaprosil za denarno socialno pomoč v višini 402,00 EUR. Njegovo premoženjsko stanje se je v septembru 2019 tako poslabšalo, da ni več zmožen plačevati preživnine v višini 215,50 EUR mesečno. Res je po določitvi preživnine z izročilno pogodbo postal še lastnik stanovanja v Ljubljani z garažo v vrednosti 111.000,00 EUR, a si je za to moral izposoditi denar in izplačati brata. Stanovanja ne more oddati niti ga prodati, ker zjutraj otrok v njem počaka šolo, po šoli pa starše, da ga poberejo. Tožena stranka si je kupila nov avto, odšla je na potovanje in privoščila si je zabavo za rojstni dan, poleg tega ima tudi višjo plačo kot tožnik. Preživnine ne nameni za potrebe otroka, zato mu obleko in obutev kupuje tožnik.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi v izvršilnem naslovu določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR). Dokazno breme o spremembi okoliščin je na tožeči stranki. V predhodni fazi sodišče najprej ugotavlja, ali se je v času od določitve preživnine katera od okoliščin, ki so bile relevantne za odločitev, tako spremenila, da to narekuje novo presojo višine preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.

6. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da se preživninske zmožnosti tožnika v času od določitve preživnine 17. 11. 2016 do zaključka zadnjega naroka v tem postopku niso tako spremenile, da bi bilo zato potrebno ponovno odločati o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev.

7. Odločilno za presojo v tej zadevi je dejstvo, da je tožnik v času po izdaji sodbe, s katero je bila dosojena preživnina, postal lastnik stanovanja v Ljubljani v vrednosti 111.000,00 EUR. Že pred tem je bil lastnik stanovanjske hiše v vrednosti 106.000,00 EUR, kar pomeni, da je pridobil možnost, da eno od nepremičnin proda ali pa odda v najem in s prejeto najemnino v celoti pokrije znesek, ki ga je dolžan plačati na račun preživljanja svojega otroka. Ker je bilo v postopku v zvezi z določitvijo preživnine novembra 2016 ugotovljeno, da tožnik razpolaga s prihranki višje vrednosti, ni nobenega dvoma, da je imel v letu 2017, ko je bil krajši čas brezposeln, dovolj sredstev za preživetje. Zato se tudi pritožbeno sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, ki je zahtevek tožeče stranke po znižanju preživnine pred 13. 1. 2020 zavrnilo, saj za to obdobje tožeča stranka ni uspela dokazati bistveno spremenjenih okoliščin – zmanjšano preživninsko sposobnost.

8. V pritožbenem postopku ni sporno, da je tožnik trenutno brezposeln in da so zato njegovi tekoči prihodki manjši. Neposredno po izgubi zaposlitve v letu 2019 je prejemal nadomestilo za brezposelnost v višini 698,83 EUR (tri mesece), nato pa socialno pomoč v višini 402,18 EUR. Četudi je tožena stranka sedaj lastnica novega avtomobila, pa tožnik ni ponudil drugih dokazov, ki bi kazali, da so se njene preživninske sposobnosti bistveno povečale od določitve preživnine v sodbi. Višje dohodke od tožnika pa je mati imela že v času, ko je sodišče odločalo o višini preživnine, kar je bilo ustrezno upoštevano pri razporeditvi bremena preživljanja.

9. Tudi subjektivna ocena tožnika, da tožena stranka ne kupuje primernih stvari za otroka, ni razlog, na podlagi katerega bi sodišče znižalo preživnino. Ob določanju preživnine je tudi ustrezno upoštevalo, da bo otrok preživel del časa pri tožniku. Ker sodišče ne ugotavlja okoliščin, ki bi bile podlaga za ponovno odločanje o višini preživnine, ostaja razporeditev preživninskega bremena med staršema enaka.

10. Prvostopno sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku na znižanje preživnine za mesece marec, april ter maj 2020, ker je tožena stranka z znižanjem soglašala, pritožnik pa ni dokazal, da bi bili njegovi stroški za preživljanje sina v kritičnem času bistveno višji.

11. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in pritožbeno sodišče tudi ne najde tistih absolutnih bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Tožeča stranka je v pritožbenem postopku propadla, zato na podlagi določila prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP nosi svoje stroške postopka sama. Hkrati je dolžna povrniti stroške za odgovor za pritožbo toženi stranki, ki jih je sodišče odmerilo skladno z določili o odvetniški tarifi, njihova natančna specifikacija pa je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu.

Datum zadnje spremembe:

21.04.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 931/2022
• VSL Sklep IV Cp 1310/2022
• VSL Sodba IV Cp 1628/2017