VSL Sklep Cst 457/2020

Jedro

Upravitelj, tudi če je sam odvetnik, lahko za zastopanje stečajnega dolžnika v sodnih postopkih pooblasti odvetnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se izda soglasje k plačilu odvetniških stroškov z dne 11. 9. 2020, račun št. 00/2020, v višini 335,99 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo soglasje k plačilu odvetniških stroškov po predlogu upraviteljice z dne 11. 9. 2020, in sicer za račun št. 00/2020 v višini 335,99 EUR.

2. Zoper navedeni sklep je vložila pravočasno pritožbo stečajna upraviteljica. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se poda soglasje k plačilu odvetniških stroškov po navedenem računu.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je najprej preverilo, če je pritožba upraviteljice zoper navedeni sklep dovoljena. Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, ima namreč pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Pri odmeri in plačilu nagrade upravitelja, v 104. členu ZFPPIPP, je določeno, da se lahko proti sklepu o odmeri nadomestil, vključenih v nagrado in pavšalnega nadomestila pritoži tudi upravitelj (deveti odstavek 104. člena ZFPPIPP). Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo soglasje k plačilu odvetniških storitev, kar posredno pomeni, da bi morala te stroške plačati upraviteljica iz svojega nadomestila. Glede na to ima, po presoji pritožbenega sodišča, upraviteljica pravico do pritožbe tudi zoper sklep o zavrnitvi soglasja k plačilu odvetniških storitev, saj sodišče s tem posredno odloča o odmeri in plačilu nagrade upravitelja. Upraviteljica je zato procesno legitimirana tudi za vložitev pritožbe zoper sedaj izpodbijani sklep.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo soglasje k plačilu računa za odvetniške stroške, in sicer za nagrado za zastopanje stečajne dolžnice na naroku v zapuščinskem postopku, v katerem je le-ta nujna dedinja. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da iz priloženega zapisnika o zapuščinski obravnavi izhaja, da je bil pravdni postopek po napotitvenem sklepu, v katerem je stečajno dolžnico zastopal odvetnik, že pravnomočno končan. Ugotovljeno je bilo, da ima stečajna dolžnica status nujnega dediča in ji gre nujni delež. Sodišče prve stopnje je zato menilo, da narok v zapuščinski zadevi ni tako kompleksna in zahtevna naloga, da se naroka upraviteljica ne bi mogla udeležiti sama. Ob upoštevanju dejstva, da je stečajna upraviteljica odvetnica je sklenilo, da za sodelovanje na naroku tudi ni bilo potrebno posebno strokovno znanje, s katerim upraviteljica ne bi razpolagala. Sodišče prve stopnje je tako štelo, da gre za opravilo, ki je vključeno v nagrado za izdelavo otvoritvenega poročila ter zavrnilo izdajo soglasja k plačilu stroškov.

6. Nadomestila, ki jih vključuje nagrada upravitelja, so nadomestilo za vse storitve, ki so potrebne za izvedbo nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, razen nalog, navedenih v sedmem odstavku 103. člena ZFPPIPP. Iz obsega nalog upravitelja so po navedeni določbi izključene tudi storitve, za katere je potrebno posebno strokovno znanje s področij, ki niso predmet strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja (6. točka sedmega odstavka 103. člena ZFPPIPP). Zastopanje stečajnega dolžnika pred sodiščem ne spada v okvir storitev, ki so vključene v nagrado upravitelja, saj so naloge v zvezi z zastopanjem stečajnega dolžnika v sodnih postopkih storitve, za katero je potrebno posebno strokovno znanje s področij, ki niso predmet strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja. Za opravljanje odvetniških storitev je namreč potreben širši nabor znanja, zlasti s področja procesnega prava, ki ga program izpita za upravitelja ne obsega. Upravitelj, tudi če je odvetnik, lahko, v zahtevnejših zadevah pa mora, pooblastiti za zastopanje v sodnih postopkih drugega odvetnika.¹ Takšno stališče je bilo že zavzeto tudi v sodni praksi Višjega sodišča v Ljubljani, in sicer v zadevi Cst 309/2016, posredno pa izhaja tudi iz odločitve Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Cst 244/2018.

7. Določila ZFPPIPP upravitelju omogočajo, da za zastopanje stečajnega dolžnika pred sodiščem pooblasti odvetnika kot pooblaščenca, zato je stvar presoje upravitelja, ki to lahko stori, če šteje za potrebno. Ne glede na to, da je sodišče prve stopnje sprejelo to odločitev, kot izhaja iz obrazložitve, z namenom ohranjanja stečajne mase in v izogib stroškom, pa za odločitev v zadevi glede veljavno zakonodajo ni relevantno, ali je sodelovanje na naroku predstavljalo kompleksno in zahtevno nalogo. Enako velja tudi za okoliščino, da je upraviteljica tudi sama odvetnica. Nenazadnje se odvetniki specializirajo na posamezna pravna področja, kar pomeni, da se z nekaterimi pravnimi področji ukvarjajo bolj poglobljeno kot z drugimi. Prav tako pa pred narokom pogosto ni mogoče oceniti, ali bo zastopanje v zadevi zahtevno ali ne. Nenazadnje pa tudi ni podlage za stališče, po katerem bi bilo zastopanje stečajnih dolžnikov v (posameznih, po oceni sodišča preprostejših) sodnih postopkih obvezno vključeno v izvedbo nalog upraviteljev, ki so odvetniki (ter bi bilo tako zajeto v njihovi nagradi), medtem ko bi lahko upravitelji, ki to niso, za isto opravilo lahko pooblastili odvetnika (čigar storitev bi bila plačana kot strošek stečajnega postopka). Pritožbeno sodišče pa dodaja, da takšno stališče ne izključuje možnosti, da stečajni upravitelj zastopa dolžnika kot njegov zakoniti zastopnik, če ob zahtevani skrbnosti oceni, da to lahko stori.

8. Upraviteljica je torej za zastopanje stečajnega dolžnika na naroku v zapuščinskem postopku lahko pooblastila odvetnika, ta pa je svoje delo opravil, kot je razvidno iz zapisnika o zapuščinski obravnavi v zadevi II D 1502/2017 pred Okrajnim sodiščem v Mariboru dne 7. 9. 2020. Za opravljene odvetniške storitve je stečajnemu dolžniku izdal račun št. 00/2020 v skladu z Odvetniško tarifo, v zvezi s katerim tudi sodišče prve stopnje drugih zadržkov ni izrazilo.

9. Ob pravilni presoji materialnega prava (peta alineja 358. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je zato treba pritožbi ugoditi. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------
¹ Dr. Nina Plavšak: e-paket Ins s komentarjem ZFPPIPP in urejeno SP, komentar 108. člena ZFPPIPP.

Datum zadnje spremembe:

13.04.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 344/2021
• VSL Sklep Cst 342/2019
• VSL sklep Cst 309/2016