<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 73/2021

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2021:CST.73.2021
Evidenčna številka:VSL00043728
Datum odločbe:02.03.2021
Senat, sodnik posameznik:dr. Damjan Orož (preds.), Mateja Levstek (poroč.), Andreja Strmčnik Izak
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih - prihranki

Jedro

Višje sodišče ugotavlja, da je pritožnica sklep o zasegu denarnega dobroimetja pravilno izvrševala.

Sklep o zasegu denarnega dobroimetja pa ne vsebuje tudi prihrankov na tem računu, temveč le prilive in denarno dobroimetje iz teh prilivov. Z izpodbijanim sklepom, ki je izdan povsem v skladu s prvim odstavkom 394. člena ZFPPIPP in tako vsebuje vse, kar tak sklep lahko in mora vsebovati, pritožnici ni bilo naloženo nič drugega.

Pritožnica torej ni bila dolžna (in zato tega tudi ni smela storiti) v okviru sklepa o zasegu denarnega dobroimetja zaseči tudi morebitnih prihrankov, zato ji ni mogoče očitati, da bi sklep napačno izvrševala, zaradi česar ji tudi ni mogoče naložiti, da bi zneske, za katere upraviteljica in sodišče prve stopnje menita, da predstavljajo prihranke, morala nakazati v dobro fiduciarnega denarnega računa upraviteljice.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru A. d. d. zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu St ... z dne 10.12.2020 ugodi in se navedeni sklep z dne 10. 12. 2020 spremeni tako, da se predlog upraviteljice z dne 21.10.2020 (PD 47) zavrne.

    Obrazložitev

    1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor A. d. d. zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu St ... z dne 10. 12. 2020 kot neutemeljen zavrnilo.

    2. Zoper navedeni sklep se je banka pravočasno pritožila. Navaja, da je sklep o zasegu denarnega dobroimetja pravilno izvrševala. Po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP se za omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso, uporablja 102. člen ZIZ, ki pa ni podlaga za poseganje na denarna sredstva dolžnika, ki ostanejo na njegovem računu dlje od enega meseca od priliva. Podlaga za to je 137. člen ZIZ, na katerega pa ZFPPIPP ne napotuje, kar priznava tudi sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, pa kljub temu vztraja pri njegovi smiselni uporabi. To stališče je napačno, saj je zakonodajalec zaseg denarnega dobroimetja v stečaju očitno želel urediti drugače kot v izvršilnem postopku, saj bi sicer predvidel smiselno uporabo celotnega dela ZIZ, ki se nanaša na izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet oziroma najmanj tudi uporabo 137. člena ZIZ. ZFPPIPP izrecno napotuje le na uporabo 102. člena ZIZ, zato drugih določb ZIZ ni mogoče uporabiti. Iz Navodil o izvrševanju sklepov o izvršbi pri bankah, ki jih je izdalo Združenje bank Slovenije in jih pri svojem delu upoštevajo ter uporabljajo vse banke v Sloveniji, v točki 5.3.1 (Prosta sredstva dolžnika v osebnem stečaju) jasno piše: „zakon ne določa omejitve prilivov za tekoči mesec in ne za odležana sredstva – dolžnik lahko razpolaga s prilivi za posamezni mesec do predvidene višine tudi v primeru, če jih je dobil za več mesecev skupaj in tudi v primeru, če sredstev ne dvigne v roku enega meseca“. Sklep naj se zato razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

    3. Pritožba je utemeljena.

    4. Na predlog upraviteljice je sodišče prve stopnje po strokovnem sodelavcu 10.12.2020 izdalo sklep, s katerim je banki – pritožnici – kot izvrševalki sklepa o zasegu denarnega dobroimetja naložilo, da iz svojih sredstev na fiduciarni denarni račun upraviteljice nakaže znesek v višini 12,32 EUR v roku 15 dni. Ta znesek naj bi predstavljal prihranke, in sicer naj bi stečajni dolžnik v aprilu 2020 ustvaril prihranke v višini 0,52 EUR, v maju 2020 v višini 6,50 EUR in v avgustu 2020 v višini 5,30 EUR.

    5. Na ugovor pritožnice je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, s katerim je ugovor banke zavrnilo kot neutemeljen. V obrazložitvi je navedlo, da se po tretjem odstavku 389. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP za omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso, uporablja določba 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ. Nadalje je navedlo, da so omejitve za tekoči mesec podrobneje opredeljene v 137. členu ZIZ, zaradi česar je napačno stališče pritožnice, da se določba 137. člena ZIZ ne uporablja v postopku osebnega stečaja. Ker se tako tretji odstavek 389. člena ZFPPIPP kot 137. člen ZIZ sklicujeta na 102. člen ZIZ, se določilo 137. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v postopku osebnega stečaja, čeprav ZFPPIPP na določbo 137. člena ZIZ izrecno ne napotuje. Obrazložilo je še, da se sredstva, ki so sicer izvzeta iz stečajne mase, vendar ostanejo na dolžnikovem računu več kot en mesec, obravnavajo kot prihranek, ki ga je mogoče zarubiti v obeh postopkih, ni pa mogoče najti utemeljenega razloga, da bi dolžnik v postopku osebnega stečaja obdržal prejemke, za kar se zavzema banka, medtem ko se v izvršilnem postopku dolžniku prihranki po enem mesecu od priliva zarubijo po 137. členu ZIZ. Zaključilo je, da je banka pri izvrševanju sklepa o zasegu denarnega dobroimetja ravnala v nasprotju z določbo 137. člena ZIZ, ker denarnih sredstev, ki so ostala na dolžnikovem transakcijskem računu po poteku enega meseca, ni obravnavala kot prihranek, ki se zarubi v dobro fiduciarnega denarnega računa upraviteljice, navedeno določilo pa je povsem jasno in ne dopušča tolmačenja, za katerega se zavzema banka.

    6. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje 17.6.2019 izdalo sklep o zasegu denarnega dobroimetja, v katerem je (1.) ugotovilo, da spada v stečajno maso v tem postopku osebnega stečaja denarno dobroimetje na vseh računih stečajnega dolžnika, ki jih vodi A d. d. (banka), razen zneskov iz 3. in 4. točke izreka tega sklepa; (2.) banki naložilo, da mora: - v treh delovnih dneh po prejemu tega sklepa denarno dobroimetje na denarnih računih stečajnega dolžnika, zmanjšano za zneske iz 3. in 4. točke tega izreka, namesto stečajnemu dolžniku prenesti v dobro fiduciarnega denarnega računa upraviteljice; - naslednji delovni dan po prispetju novega plačila v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika denarno dobroimetje, ki nastane na podlagi tega plačila, zmanjšano za zneske iz 3. in 4. točke tega izreka prenesti v dobro fiduciarnega denarnega računa upraviteljice; (3.) obvestilo, da se pri izterjavi po 2. točki izreka tega sklepa upoštevajo omejitve v skladu s tretjim odstavkom 389. člena ZFPPIPP; (4.) obvestilo, da se pri izterjavi po 2. točki tega izreka plačila v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika za posamezni mesec zmanjšajo tudi za morebitne zneske, zarubljene s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal. Na koncu sklepa so dodana opozorila banki: (1.) Če banka ne bo ravnala po tem sklepu o zasegu denarnega dobroimetja, ji bo sodišče v skladu s tretjim odstavkom 393. člena v zvezi z drugim odstavkom 394. člena ZFPPIPP naložilo, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni izplačala po tem sklepu. (2.) Pravnomočni sklep iz tretjega odstavka 393. člena ZFPPIPP je izvršilni naslov proti banki.

    7. 1. in 2. točka sklepa o zasegu denarnega dobroimetja vsebujeta to, kar za sklep o zasegu denarnega dobroimetja določa prvi odstavek 394. člena ZFPPIPP. Upraviteljica in sodišče prve stopnje pritožnici očitata, da tega sklepa ni pravilno izvrševala; po njunem stališču bi morala pritožnica v okviru izdanega sklepa zaseči tudi denarne prihranke. V skladu z drugim odstavkom 394. člena ZFPPIPP se za take primere smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za izterjavo stalnih prejemkov stečajnega dolžnika, torej tretji, četrti in peti odstavek 393. člena ZFPPIPP. Ko izplačevalec stalnih prejemkov in banka v okviru zasega denarnega dobroimetja ne ravnata v skladu s sklepom stečajnega sodišča, kar nadzira upravitelj, ki o napačnih ravnanjih takoj obvesti stečajno sodišče, jima stečajno sodišče naloži, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plačata vse zneske, ki jih nista odtegnila in izplačala po tem sklepu, pravnomočni sklep pa je izvršilni naslov proti izplačevalcu stalnih prejemkov oziroma banki.

    8. V zadevi je zato bistveno vprašanje, ali je pritožnica kršila svoje obveznosti iz sklepa o zasegu denarnega dobroimetja ali ne. Pritožnica v zvezi s tem navaja, da je sklep pravilno izvrševala, sklep o zasegu denarnega dobroimetja pa ne vsebuje tudi njene dolžnosti zasega prihrankov.

    9. Višje sodišče ugotavlja, da je pritožnica sklep o zasegu denarnega dobroimetja pravilno izvrševala. Ne upraviteljica ne sodišče prve stopnje ji ne očitata, da ne bi v treh delovnih dneh od prejema sklepa o zasegu prenesla že obstoječi znesek denarnega dobroimetja, ki ni izvzet iz stečajne mase, na fiduciarni denarni račun upraviteljice. Prav tako iz očitkov ne izhaja, da ne bi ob prispetju novih plačil v dobro računa stečajnega dolžnika, ki nastane na podlagi tega plačila, zmanjšano za zneske, ki so izvzeti iz stečajne mase, prenesla v dobro fiduciarnega denarnega računa upraviteljice. Sklep o zasegu denarnega dobroimetja pa ne vsebuje tudi prihrankov na tem računu, temveč le prilive in denarno dobroimetje iz teh prilivov. Z izpodbijanim sklepom, ki je izdan povsem v skladu s prvim odstavkom 394. člena ZFPPIPP in tako vsebuje vse, kar tak sklep lahko in mora vsebovati, pritožnici ni bilo naloženo nič drugega.

    10. Pritožnica ima tudi prav, ko navaja, da se ZFPPIPP ne sklicuje na 137. člen ZIZ, kar navaja tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Odločanje o tem, ali se to določilo vsaj smiselno sme uporabljati v postopku osebnega stečaja, presega potrebe odločitve o izpodbijanem sklepu. Sodišče prve stopnje pri odločanju namreč ni upoštevalo, da pritožnici s sklepom o zasegu denarnega dobroimetja ni bilo naloženo nič v zvezi s prihranki. Pri tem je očitno spregledalo, da v izvršilnem postopku že sklep o izvršbi vsebuje izrecno napotilo, da mora banka upoštevati tudi 137. člen ZIZ, ki za potrebe izvršilnega postopka (vse pa v zvezi s 102. členom ZIZ) vsebuje napotilo, kdaj sredstva na računu dolžnika postanejo prihranek, banki pa hkrati naloži, da zarubi tudi prihranke. Tega pa sklep o zasegu denarnega dobroimetja, izdan v tem postopku osebnega stečaja, ne vsebuje in pritožnica zato tega niti ni smela upoštevati.

    11. Pritožnica torej ni bila dolžna (in zato tega tudi ni smela storiti) v okviru sklepa o zasegu denarnega dobroimetja zaseči tudi morebitnih prihrankov, zato ji ni mogoče očitati, da bi sklep napačno izvrševala, zaradi česar ji tudi ni mogoče naložiti, da bi zneske, za katere upraviteljica in sodišče prve stopnje menita, da predstavljajo prihranke, morala nakazati v dobro fiduciarnega denarnega računa upraviteljice. Ob tem višje sodišče še pripominja, da sklepi sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje sklep z dne 10. 12. 2020 (v opombi št. 2) ne morejo predstavljati usklajene sodne prakse, saj ti sklepi niso bili preizkušeni v pritožbenih postopkih. Sklepi o zasegu denarnega dobroimetja pa se tudi ne objavljajo na spletnih straneh AJPES (primerjaj četrto alinejo 2. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP) in tako javnosti niti niso dosegljivi.

    12. Glede na navedeno je višje sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru pritožnice zoper sklep strokovnega sodelavca ugodilo in tega spremenilo tako, da je predlog upraviteljice zavrnilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

    Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.


    Zveza:

    RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
    Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 389, 389/3, 393, 393/3, 394, 394/1, 394/2
    Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 102, 137

    Pridruženi dokumenti:*

    *Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
    Datum zadnje spremembe:
    13.04.2021

    Opombe:

    P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ2NDk1