<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep Cst 434/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:CST.434.2020
Evidenčna številka:VSL00038704
Datum odločbe:20.10.2020
Senat, sodnik posameznik:dr. Damjan Orož (preds.), Mateja Levstek (poroč.), Andreja Strmčnik Izak
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:začetek stečajnega postopka - pritožba družbenika - izpodbijanje domneve insolventnosti

Jedro

Pritožnik zatrjuje, da je takratni direktor neupravičeno odpisal kratkoročna posojila in kratkoročne poslovne terjatve. To pa kaže na to, da računovodski izkazi ne izkazujejo verodostojnega in poštenega premoženjskega in finančnega stanja dolžnika, kar bi lahko pomenilo, da dolžnik ni insolventen, zaradi česar se nad njim ne bi smel začeti stečajni postopek.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

    Obrazložitev

    1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom, imenovalo upraviteljico z navedbo pravnoorganizacijske oblike opravljanja nalog in pristojnosti upravitelja ter odločilo o izplačilu predujma iz sredstev sodišča.

    2. Zoper navedeni sklep je bila pravočasno vložena pritožba po pooblaščenki. V uvodu pritožbe je naveden dolžnik, pri pritožniku – družbeniku je navedena odvetnica, ki je pritožbo na tem mestu tudi podpisala. Nadalje je v drugem odstavku uvoda pritožbe navedeno, da pritožbo vlaga družbenik dolžnika, za katerega je tudi priloženo pooblastilo, na koncu pritožbe pa je kot podpisnik naveden dolžnik. Glede na vsebino pritožbe, kar je potrjeno tudi s pooblastilom, višje sodišče ugotavlja, da je vložnik pritožbe le družbenik dolžnika, zapis na koncu pritožbe pa je le pomota. Tudi sicer pritožba dolžnika niti ni dovoljena, saj je bilo odločeno o dolžnikovem predlogu, ki je tako dosegel pravno varstvo, ki ga je uveljavljal; da je predlog za začetek stečajnega postopka vložil dolžnik po svojem zastopniku, pa bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve tega sklepa.

    3. Pritožnik navaja, da je 3. 7. 2020 umaknil predlog za začetek stečajnega postopka, predlog pa ni bil vložen po upravičeni osebi, saj je bil prejšnji direktor dolžnika A. A. razrešen s 30. 6. 2020 in imenovan B. B. kot direktor. Tak sklep ima konstitutivni učinek, čeprav še ni bil vpisan v sodni register. Novi direktor bi predlog umaknil že prej, če mu prejšnji direktor dejstva vložitve predloga ne bi zamolčal. Zato niso izpolnjene procesne predpostavke za vodenje tega postopka. Dolžnik ni insolventen, saj nima nobenih zapadlih obveznosti in ni plačilno nesposoben. Trditve prejšnjega direktorja niso resnične. Iz primerjave zadnjih dveh bilanc in izkazov poslovnega izida izhaja, da je dolžnik kapitalsko ustrezen, z dobrim likvidnostnim in finančnim stanjem, kar se je v zadnjem letu zelo izboljšalo. Iz Pogodbe o zastopanju št. 156/13 z dne 17.2.2014 od leta 2015 mesečno prejema nakazila v povprečju 3.303,35 EUR. Ima tudi terjatve do tretjih. Obstaja tudi utemeljen sum, da je prejšnji direktor družbo zlorabil za oškodovanje svojih in njenih upnikov in v nasprotju z zakonom ravnal z družbinim premoženjem. Z njenega TRR je izvajal neutemeljena nakazila in podal neutemeljen predlog za začetek stečajnega postopka. Prelog je podal le z namenom družbi povzročiti poslovno škodo, saj bodo prilivi iz zgoraj navedene pogodbe prenehali z dnem začetka stečajnega postopka. Sodišče naj opravi vpogled v poslovno dokumentacijo družbe pri računovodji, ki je sam ni uspel pridobiti, in računovodjo tudi zasliši.

    4. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila, da je bil postopek uveden pred zamenjavo direktorja, medtem ko sklep o imenovanju novega direktorja ni bil posredovan v sodni register. Predlog je bil tako podan po upravičeni osebi, medtem ko je kasneje vloženi umik predloga treba zavreči. Ugotavlja, da je bila družba insolventna že najkasneje na dan 31. 12. 2019, tako da bi poslovodstvo moralo to ugotoviti in ukrepati najkasneje 31. 5. 2020, torej z dnem oddaje računovodskih izkazov na AJPES in letnega davčnega obračuna DDPO 2019 (rok je bil podaljšan zaradi epidemije). Za leto 2019 družba namreč izkazuje negativni kapital v višini – 674.175,29 EUR ter čisti poslovni izid, ki je negativen v višini 684.456,62 EUR. Na dan 31. 12. 2019 je družba izkazala negativno bilančno izgubo v višini 683.814,60 EUR, v letu 2019 pa je zabeležila za 36.252,85 EUR čistih prihodkov od prodaje, v letu 2018 pa 55.292,58 EUR. Največjo izgubo je družba beležila na področju odpisov vrednosti, pri obratnih sredstvih za 124.644,49 EUR, slabitve pri finančnih naložbah so znašale 516.896,74 EUR, kar je povzročilo visoko izgubo. Iz primerjave bilanc stanja na dan 31. 12. 2018 in 31. 12. 2019 izhaja, da so se v večjem delu odpisala kratkoročna posojila in kratkoročne poslovne terjatve. Verodostojnost podatkov bi lahko preveril le revizor. Tudi v pritožbi priložena dokumentacija, pri čemer bilanca stanja na dan 31. 12. 2019 izkazuje negativni kapital v višini 674.175,29 EUR in je tako družba na ta dan insolventna, na osnovi izkaza poslovnega izida 2019 je izguba izkazana v znesku 684.456,62 EUR in je dosegla polovico osnovnega kapitala, ki na 31. 12. 2019 znaša 8.763,00 EUR, izgube pa tudi ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička (642,02 EUR) ali rezerv (876,31 EUR). Zato ne drži trditev o dobrem finančnem stanju družbe. Ker je dolžnik sam podal predlog, ni potrebno izvesti dokazov o insolventnosti. Glede ostalih navedb pa se še ni mogla izjaviti.

    5. Pritožnik je na njene navedbe odgovoril, da sklep o imenovanju novega direktorja s strani notarja še ni bil posredovan sodnemu registru zaradi začetka stečajnega postopka. Sklep pa ima konstitutivni učinek. A. A. je v začetku februarja družbenikoma družbenika dolžnika B. B. in C. C. povedal, da bo dal obe družbi v stečaj (tako dolžnika kot njegovega družbenika), in sicer po tem, ko sta ugotovila, da je A. A. v zadnjih dveh letih opravil nekaj sumljivih transakcij na račun svojega podjetja, s čimer se je očitno hotel izogniti pojasnjevanju le-tega in tudi vračilu tega denarja, pri čemer je poskrbel tudi za izpolnjevanje formalnih pogojev insolventnosti, kar lahko potrdi tudi računovodja dolžnika. Z odpisom kratkoročnih posojil in kratkoročnih poslovnih terjatev v skupnem znesku 641,541,23 EUR se je družba kar naenkrat v računovodskem smislu znašla z negativnim kapitalom, čeprav je tak odpis v celoti nezakonit. Dolžnik pa svojih dolžnikov ni niti pozval na plačilo in izčrpal vseh pravnih možnosti za izterjavo zapadlih terjatev. Iz tekočega poslovanja pa je razvidno, da dolžnik dobro posluje. Z začetkom stečajnega postopka pa je še dodatno oškodovan najmanj v višini 100.000,00 EUR zaradi prekinitve pogodbe o poslovnem sodelovanju, na katero se je skliceval v pritožbi, zato za pretekle posle ne prejema več natečenih provizij. V stečajni zadevi St ... v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 346/2020, ki je potekal zoper pritožnika, gre praktično za enako dejansko in pravno stanje in je sodišče pritrdilo zatrjevanju družbenika kot dolžnika.

    6. Pritožba je utemeljena.

    7. Predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom je bil po direktorju A. A. na sodišče neposredno vložen 29.6.2020. Tako iz trditev kot iz k pritožbi priloženega sklepa z dne 30. 6. 2020 je razvidno, da je bil A. A. kot direktor razrešen 30.6.2020 in je bil tega dne B. B. imenovan za novega direktorja. To pa je že po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, o katerem je odločilo sodišče prve stopnje. To pa pomeni, da je predlog tudi glede na pritožbene navedbe v imenu dolžnika vložil tedanji zakoniti zastopnik. V tem je tudi razlika med tem postopkom in postopkom z opr. št. St ..., ko je bil A. A. razrešen kot direktor tamkajšnjega dolžnika že pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka. Zato se v ničemer ni mogoče sklicevati na to zadevo.

    8. Ker je predlog vložil upravičeni predlagatelj, je sodišče prve stopnje pravilno začelo stečajni postopek, ne da bi presojalo insolventnost dolžnika (1. točka prvega odstavka 239. člena v zvezi s prvim odstavkom 234. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Zato dolžnik pritožbe zoper tak sklep niti ni mogel vložiti; zanjo nima pravnega interesa, saj je z izpodbijanim sklepom dosegel točno tisto, kar je s predlogom zasledoval. Torej tudi če bi višje sodišče pritožbo upoštevalo tudi kot pritožbo dolžnika, bi jo moralo zavreči (prvi in četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Medtem pa družbenik dolžnika lahko vloži pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 242. člena ZFPPIPP), družbenik pa s pritožbo lahko izpodbija domnevo insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil dolžnik (tretji odstavek 234. člena ZFPPIPP).

    9. Upraviteljica ima sicer prav, ko navaja, da iz računovodskih izkazov izhaja, da je dolžnik insolventen. Vendar pa tudi ona navaja, da je družba ob siceršnjem zmanjšanju čistih prihodkov od prodaje v letu 2019 glede na leto 2018 največjo bilančno izgubo beležila na področju odpisov vrednosti pri obratnih sredstvih in slabitvah ter odpisih finančnih naložb, kar je povzročilo visoko izgubo. Ob tem pritožnik zatrjuje, da je takratni direktor neupravičeno odpisal kratkoročna posojila in kratkoročne poslovne terjatve. To pa kaže na to, da računovodski izkazi ne izkazujejo verodostojnega in poštenega premoženjskega in finančnega stanja dolžnika, kar bi lahko pomenilo, da dolžnik ni insolventen, zaradi česar se nad njim ne bi smel začeti stečajni postopek.

    10. Vendar pa ugotavljanje utemeljenosti tega razloga presega dopustnost obravnavanja dejanskega stanja pred višjim sodiščem. Gre namreč za celoten sklop obstoja pogojev za začetek stečajnega postopka, o katerih se sodišče prve stopnje zaradi določil prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP sploh še ni izreklo. Pri tem bo za pravilno ugotovitev dejanskega stanja verjetno potrebno izvesti tudi dokaze, ki jih predlaga pritožnik, pri tem pa ima prav tudi upraviteljica, ki navaja, da bi pravilnost računovodskih izkazov lahko potrdil samo revizijski postopek s strani pooblaščenih revizorjev. Ta postopek pa je kontradiktoren postal šele z vložitvijo pritožbe. Zato je višje sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pri tem je tehtalo tudi pogoje iz drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP. V tem primeru je kot pomembnejšo ocenilo ireverzibilnost začetka stečajnega postopka, ki v končni posledici povzroči prenehanje in izbris dolžnika iz sodnega registra, ter pravico do pritožbe v razmerju do pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. In pri tem presodilo, da je tu pomembnejša pravica do pritožbe in ugotavljanje vseh pomembnih dejstev pred sodiščem prve stopnje.

    Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.


    Zveza:

    RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
    Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 234, 234/1, 234/3, 239

    Pridruženi dokumenti:*

    *Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
    Datum zadnje spremembe:
    02.04.2021

    Opombe:

    P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ2MTgz