VSL Sklep II Kp 28465/2019

Jedro

Pri oceni ali gre za t. i. dejanje majhnega pomena ni moč upoštevati zgolj okoliščine glede majhne količine prepovedane droge ter, da je obtoženec nekaznovan, ampak tudi dejstvo, da gre za očitek prodaje kokaina, torej "trde droge", katere učinek in s tem tudi nevarnost je odvisna od "čistoče" prepovedane droge in načina zaužitja, da je očitano kaznivo dejanje vneseno v poglavje zoper človekovo zdravje in da tudi višina predpisane kazni (od 1 do 10 let zapora) kaže na to, da gre za težje kaznivo dejanje, zato je morebitno (ne)sorazmernost treba presojati še posebej skrbno.

Izrek

Pritožbi državne tožilke se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor zagovornikov obdolženega A. A. zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom pod točko 1 odločil, da se ugovoru zagovornikov obdolženega A. A. zoper obtožnico ugodi in se v delu zoper imenovanega obtožba ne dopusti, kazenski postopek pa se iz razloga po 5. točki prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ustavi, pri čemer skladno s prvim odstavkom 96. člena ZKP, stroški tega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada njegovih zagovornikov bremenijo proračun. Pod točko 2 je bilo odločeno, da se ugovor zagovornice obdolženega B. B. zavrne kot neutemeljen.

2. Zoper izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na obdolženega A. A. je vložila pritožbo državna tožilka, in sicer iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor zagovornikov obdolženega A. A. zoper obtožbo kot neutemeljen zavrne in obtožbo (tudi v tem delu) dopusti.

3. Na pritožbo so odgovorili zagovorniki obdolženega A. A. in sodišču druge stopnje so predlagali, da pritožbo tožilstva kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Kot izhaja iz predmetne obtožnice Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani Kt 3888/2019 z dne 17. 6. 2020, je na obdolženega A. A. naslovljen očitek kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1, ki naj bi ga storil s tem, da je dne 12. 7. 2018 na naslovu v L., C. C. prodal prodal 0,09 g kokaina za neugotovljeno ceno. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je obdolženi A. A. na podlagi doslej zbranega (in v točki 8 navedenega) dokaznega gradiva utemeljeno osumljen storitve očitanega kaznivega dejanja. V tem delu je torej zaključilo, da ugovorne navedbe, ki so nasprotovale obstoju zahtevanega dokaznega standarda, niso utemeljene, pač pa je pritrdilo stališču zagovornikov, da je v konkretnem primeru podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon. Pri tem je kot ključni okoliščini, ki naj bi kazali na to, da gre za t.i. dejanje majhnega pomena, izpostavilo majhno količino prepovedane droge (0,09 grama kokaina) in obdolženčevo dosedanjo nekaznovanost ter dejstvo, da ni v nobenem drugem kazenskem postopku. Senat je torej ocenil, da kljub temu, da gre za kaznivo dejanje, za katerega je predpisana sorazmerno visoka zaporna kazen, so v predmetni zadevi podane takšne okoliščine, ki omogočajo zaključek, da je izkazana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon (nastanek stroškov nadaljnjega kazenskega postopka, pravne posledice obsodbe za obdolženca), zato je ugovoru zagovornice sledil in kazenski postopek zoper obdolženega A. A. iz razloga po 5. točki prvega odstavka 277. člena ZKP ustavil.

6. Navedeno odločitev graja državna tožilka, ki v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje upoštevalo le količino, ne pa tudi narave in lastnosti prodane droge. Gre namreč za t.i. trdo drogo, ki sodi med najbolj škodljive snovi, predvsem zaradi fizične škode in hitrega nastanka močne zasvojenosti. Očitano kaznivo dejanje je mogoče storiti v več izvršitvenih oblikah, med drugim tudi s prodajo. Za to izvršitveno obliko, zlasti za t.i. ulično preprodajo – za kar naj bi šlo tudi v konkretnem primeru, je v splošnem značilno, da gre za manjša pakiranja, torej manjše količine. Splošno znano dejstvo je, da je kokain (glede na ostale) razmeroma draga droga, odjemalci pa pogosto, zlasti ko se znajdejo globoko v začaranem krogu odvisnosti, nimajo veliko denarja. Zato ni nenavadno, da se prodajajo manjši, enkratni odmerki prepovedanih drog, ki odjemalcu po eni strani omogočijo (začasno) zadovoljitev potreb, hkrati pa si tak odmerek (glede na ceno) lažje privoščijo.

7. Prav tako, kot utemeljeno navaja pritožnica, sama količina droge za presojo nevarnosti le-te ni toliko odločilna, saj je učinek odvisen od »čistoče« prepovedane droge ter načina zaužitja. Še toliko bolj, ko gre za t.i. trde droge, kamor spada tudi kokain, katerega učinki so lahko smrtonosni tudi v povsem majhnih odmerkih. Zato je nesprejemljivo govoriti o kakršnikoli zanemarljivi količini te substance in na tak način minimizirati nevarnost, ki jo predstavlja kokain, do katerega bi morala v družbi - v zvezi z njegovo distribucijo, ponudbo in prodajo - veljati ničelna toleranca.

8. Po mnenju pritožbenega sodišča je potrebno tudi upoštevati, da je očitano kaznivo dejanje uvrščeno v poglavje kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje. Ta kazniva dejanja so po povzročenih posledicah podobna kaznivim dejanjem zoper življenje in telo, po nevarnosti širjenja posledic na nedoločen krog ljudi pa kaznivim dejanjem zoper splošno varnost, zato takim dejanjem nikakor ni pripisovati minornosti. Odraz narave in teže očitanega kaznivega dejanja je tudi predpisana kazen od enega do desetih let zapora. Upoštevajoč navedeno je moč zaključiti, da gre za težje kaznivo dejanje, zato je morebitno (ne)sorazmernost treba presojati še posebej skrbno. Sama predhodna nekaznovanost obdolženca in dejstvo, da ni v drugem kazenskem postopku, v konkretni zadevi torej ne pomenita takšnih odločilnih, izjemnih okoliščin, ki bi očitanemu dejanju pripisovale majhen pomen. Nekaznovanost je namreč zaželeno in pričakovano družbeno stanje. Da je šlo za majhno količino kokaina in da je obdolženec še nekaznovan, se torej, kot pravilno ugotavlja pritožnica, lahko upoštevata le kot tehtni olajševalni okoliščini pri izbiri in odmeri kazni, ni pa moč na njihovi podlagi obravnavano kaznivo dejanje, ki predstavlja družbi nevarno kaznivo dejanje, šteti za dejanje majhnega pomena zgolj na podlagi prodane količine.

9. Ni dvoma, da že sam tek kazenskega postopka lahko pomembno vpliva na življenje obdolženega, povzroča stigmo, pa tudi stroškovne posledice. Vendar pa je uporaba instituta nesorazmernosti dejanja glede na posledice pregona (5. točka prvega odstavka 277. člena ZKP) izjema, za katero morajo biti izkazane utemeljene objektivne in subjektivne okoliščine, ki opravičujejo oceno, da gre – v primerjavi s posledicami, ki jih povzroča pregon – resnično za majhen pomen dejanja, kar posledično lahko utemeljuje ustavitev postopka.

10. Ker v konkretnem primeru niso izkazane takšne izjemne okoliščine, je potrebno ugoditi pritožbi državne tožilke in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se ugovor zagovornikov obdolženega A. A. zavrne kot neutemeljen. Zato je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Datum zadnje spremembe:

24.03.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba VII Kp 1020/2018
• VSM sodba I Kp 687/2004
• VSL sodba I Kp 1445/2005