VSL Sklep Cst 417/2020

Jedro

Z vsemi v pritožbi navedenimi dejstvi in predloženimi dokazi prvostopenjsko sodišče še ni razpolagalo in se je kontradiktornost vzpostavila šele v pritožbenem postopku. Pritožbeno sodišče v pritožbi navedena dejstva v taki situaciji presoja le z vidika možnosti uspešnega izpodbijanja insolventnosti dolžnika, če bi se zatrjevana dejstva izkazala za resnična. Pri tem ocenjuje, da je pritožnica ponudila dovolj trditev in dokazov za presojo zatrjevane solventnosti dolžnika. Ker bi pritožbeno sodišče s presojo dejanskih in pravnih vprašanj glede (in)solventnosti dolžnika strankam odvzelo pravico do pritožbe, bo to presojo po izvedenem dokaznem postopku moralo opraviti prvostopenjsko sodišče.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče začelo stečajni postopek nad dolžnikom M., d. o. o., Ulica 5, matična številka ... (1. točka izreka), za upravitelja imenovalo A. A. (2. točka izreka), ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravno organizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s podatki Poslovno svetovanje A. A. s. p., matična številka ... (3. točka izreka). Odločilo je še, da se iz proračuna sodišča opravi plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v višini 122,00 EUR za objave in 2.159,11 EUR za nadomestila upravitelja in kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se nakaže v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika (4. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila družbenica dolžnika B. B. in uveljavljala pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da pritožbeno sodišča izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne dolžnikov predlog za začetek stečajnega postopka, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo je dolžnik predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in od pritožnice zahteval povračilo stroškov odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Kadar predlog za začetek stečajnega postopka vloži sam dolžnik, lahko domnevo insolventnosti (prvi odstavek 234. člena ZFPPIPP) s pritožbo izpodbija družbenik dolžnika, ki mora pritožbi priložiti dokaze, da dolžnik ni insolventen (tretji in četrti odstavek 234. člena ZFPPIIPP).

6. V pritožbi družbenica dolžnika navaja, da so računovodski izkazi dolžnika neverodostojni, zato predlaga, da izvedenec finančne stroke pregleda razpoložljive poslovne listine in spremno dokumentacijo dolžnika, ker IT produkt, ki ga je dolžnik ustvaril v okviru svoje dejavnosti, ni bil računovodsko evidentiran in ustrezno zavedena njegova dejanska vrednost; direktor dolžnika je samovoljno preusmeril finančna sredstva družbe in jih „parkiral“ pri svojih sorodnikih in z njimi povezanih družbah; letna poročila dolžnika niso bila potrjena na skupščinah družbe, čeprav je pritožnica sklic skupščin zahtevala. Pojasnila je, da se je dolžnik v okviru svoje dejavnosti že v letu 2018 zavezal za švicarsko družbo T. AG razviti produkt CRM sistema in IT orodja za odvetnike, okrog tega projekta je bilo skoncentrirano popolnoma vse njegovo poslovanje. Do aprila 2019 mu je švicarski naročnik nakazal sredstva v skupni višini 72.350,00 EUR, za kar je pritožnica priložila izpis bančnih transakcij. Denar je bil prejet za razvoj in dobavo naročenega IT produkta. Iz izpisov bančnih transakcij in dolžnikovih izkazov poslovnega izida v poslovnih letih 2018 in 2019 pa je razvidno, da je dolžnik vse svoje prihodke ustvaril izključno z namenskimi nakazili naročnika. Nadalje pa so iz izpisov bančnih transakcij razvidne transakcije v korist družb S. d. o. o. (gre za družbo uzbekistanskih državljanov, s katerimi je direktor dolžnika prijateljsko povezan) in B., d. o. o. (ki je v lasti oseb, sorodstveno povezanih z direktorjem dolžnika), skupno v višini več kot 33.000,00 EUR. Pri teh transakcijah je šlo za preusmeritev in „parkiranje“ dolžnikovih sredstev na račun tretjih povezanih oseb tako, da so direktorju dolžnika še vedno dosegljiva. Navedeno dokazuje pritožnica z dopisom direktorja dolžnika z dne 7. 5. 2020. Izkaz dolžnikovega poslovnega izida in bilanca stanja zato ne izkazujeta realnega poslovnofinančnega stanja družbe, direktor dolžnika pa je z neresnično predstavitvijo poslovnofinančnega stanja zlorabil svoj položaj in predlagal začetek stečajnega postopka, vse z namenom sebi ali tretjim pridobiti protipravno premoženjsko korist. Upoštevaje še vedno „parkirana“ sredstva dolžnika v vrednosti preko 33.000,00 EUR in bilančne podatke o zadolženosti dolžnika, pa se izkaže, da dolžnik lahko kadarkoli poravna svoje zapadle obveznosti, torej ni niti trajneje nelikviden, niti dolgoročno plačilno nesposoben. Dodatno o neverodostojnosti računovodskih izkazov po trditvah pritožnice priča dejstvo, da IT produkt kot premoženje dolžnika ni bilo zavedeno v njegovih računovodskih izkazih najmanj v višini v razvoj IT produkta vloženih sredstev. Poleg tega je v kvoti nakazanih sredstev 72.350,00 EUR tudi okrog 7.500,00 EUR strogo namenskih za poplačilo dolžnikovega dolga do družbe A., d. o. o., ki se je edina ukvarjala s programiranjem za potrebe IT produkta. Dolg dolžnika do navedene družbe v višini 5.795,00 EUR pa po podatkih pritožnice predstavlja pretežni del zapadlih, pa neplačanih obveznosti dolžnika, zavedenih v javno objavljenih računovodskih izkazih (v zvezi z namenskim nakazilom naročnika je predlagala zaslišanje njegovega zakonitega zastopnika in sebe).

7. Z vsemi navedenimi dejstvi in predloženimi dokazi prvostopenjsko sodišče še ni razpolagalo in se je kontradiktornost vzpostavila šele v pritožbenem postopku. Pritožbeno sodišče v pritožbi navedena dejstva v taki situaciji presoja le z vidika možnosti uspešnega izpodbijanja insolventnosti dolžnika, če bi se zatrjevana dejstva izkazala za resnična. Pri tem ocenjuje, da je pritožnica ponudila dovolj trditev in dokazov za presojo zatrjevane solventnosti dolžnika. Ker bi pritožbeno sodišče s presojo dejanskih in pravnih vprašanj glede (in)solventnosti dolžnika strankam odvzelo pravico do pritožbe, bo to presojo po izvedenem dokaznem postopku moralo opraviti prvostopenjsko sodišče.

8. Utemeljeni pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (2. točka drugega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). O priglašenih stroških odgovora na pritožbo bo odločalo prvostopenjsko sodišče s končno odločbo.

Datum zadnje spremembe:

12.02.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 741/2016
• VSL Sklep Cst 434/2020
• VSL Sklep Cst 69/2023