VSL Sklep I Cp 1106/2020

Jedro

Ker sodišče o toženkinih priglašenih pritožbenih stroških z izpodbijanim sklepom v izreku ni odločilo, se toženka zoper neodločitev sodišča ne sme (ne more) pritožiti.

Toženka je podala predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, le podredno je podala pritožbo. Ker je sodišče o predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa odločalo, in sicer tako, da ga je s sklepom zavrnilo, je bil njen primarni predlog izčrpan, zato o podredni pritožbi ni bilo dopustno (ni bilo treba) odločati.

Izrek

I. Pritožba se zavrže.

II. Prva in druga tožeča stranka ter tožena stranka nosijo svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. V obravnavanem postopku je sodišče prve stopnje na predlog toženke prekinilo pravdni postopek, saj je štelo, da odločitev o obnovi postopka, v katerem je bilo odločeno o vračilu stanovanja denacionalizacijskim upravičencem, predstavlja predhodno vprašanje za odločitev o plačilu uporabnine v tej pravdni zadevi (sklep z dne 8. 10. 2019, list. št. 82). Zoper sklep o prekinitvi so se tožnice pritožile (list. št. 84 in 85). Preden je prišlo do odločanja o pritožbah, je bilo predhodno vprašanje v matičnem postopku rešeno, zato je sodišče prve stopnje postopek z dnem 4. 11. 2019 nadaljevalo (list. št. 111), z izpodbijanim sklepom z dne 2. 3. 2020 pa odločilo, da se pritožbi tožnic zoper sklep z dne 8. 10. 2019 zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavržeta (list. št. 117).

2. Toženka je podala predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, podredno pritožbo. Odločitvi o zavrženju pritožb ni nasprotovala oziroma je ni izpodbijala, predlagala pa je dopolnitev izpodbijanega sklepa tako, da naj sodišče odloči tudi o njenih stroških pritožbenega postopka ter ji jih prizna (list. št. 119). Sodišče prve stopnje je toženkin predlog za izdajo dopolnilnega sklepa zavrnilo z obrazložitvijo, da bo o stroških, ki so ji nastali v zvezi z odgovorom na pritožbi zoper sklep o prekinitvi postopka, odločilo s končno odločbo. Zoper ta sklep se toženka ni pritožila in je postal pravnomočen 16. 6. 2020 (list. št. 124).

3. Toženka se v podredni pritožbi sklicuje na svojo obrazložitev predloga za izdajo dopolnilnega sklepa ter meni, da bi moralo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločiti tudi o stroških pritožbenega postopka ter jih tožnicam naložiti v plačilo po dveh podlagah. Po načelu uspeha, ker s pritožbama niso uspele, in po krivdnem načelu, saj so te stroške povzročile po svoji krivdi, ker pritožb, ko je odpadel pravni interes zanju, niso umaknile.

4. Prva in druga tožnica v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

5. Toženkina (podredna) pritožba z dne 17. 3. 2020 ni dopustna.

6. Iz izreka izpodbijanega sklepa z dne 2. 3. 2020 je razvidno, da sodišče prve stopnje o toženkinih stroških, ki so bili priglašeni v odgovoru na pritožbi tožnic, ni odločalo.

7. Skladno s 363. členom ZPP je zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba, če ni v tem zakonu določeno, da pritožbe ni, skladno s 366. členom ZPP pa se v postopku s pritožbo zoper sklep uporabljajo smiselno določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo. 333. člen ZPP določa, da se zoper sodbo izdano na prvi stopnji stranke smejo pritožiti ter določa pritožbeni rok. Iz navedenih določil logično izhaja, da se je dopustno pritožiti le zoper odločitev sodišča. Če takšne odločitve ni, je pritožba po sami naravi stvari nedopustna. Ker sodišče o toženkinih priglašenih pritožbenih stroških z izpodbijanim sklepom v izreku ni odločilo, se toženka zoper neodločitev sodišča ne sme (ne more) pritožiti. To je prvi razlog, zakaj je njena podredna pritožba nedopustna.

8. Drugi razlog, zakaj je toženkina podredna pritožba nedopustna, je dejstvo, da je podala predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, le podredno je podala pritožbo. Ker je sodišče o predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa odločalo, in sicer tako, da ga je s sklepom z dne 9. 4. 2020 zavrnilo, je bil njen primarni predlog izčrpan, zato o podredni pritožbi ni bilo dopustno (ni bilo treba) odločati.

9. Tretji razlog, zakaj toženkina podredna pritožba nedopustna, pa je dejstvo, da je sodišče prve stopnje o njenem predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa že pravnomočno odločilo. Predlog je, kot že pojasnjeno, zavrnilo, iz obrazložitve pa izhaja, da bo o stroških, ki so toženki nastali v zvezi z odgovorom na pritožbi zoper sklep z dne 8. 10. 2019, odločilo s končno odločbo. O tem kdaj bo sodišče odločalo o toženkinih stroških, je že bilo odločeno in pritožbeno sodišče naknadno v že pravnomočno odločitev iz razlogov pravne varnosti ne sme posegati. Toženka je imela na razpolago pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje njen predlog za izdajo dopolnilnega sklepa zavrnilo. To bi bila edina pravilna pot, s katero bi lahko dosegla pritožbeno odločanje o tem, ali je treba o njenih stroških odločiti po šestem odstavku 163. člena ZPP, ali pa, kot se je odločilo sodišče prve stopnje, s končno odločbo. S tem, ko se toženka zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo dopolnilnega sklepa ni pritožila, je pristala na odločitev sodišča prve stopnje, kot jo je sprejelo, in pritožbeno sodišče takšne pravnomočne odločitve ne sme več pritožbeno presojati, kar bi storilo, če bi toženkino podredno pritožbo vsebinsko presojalo.

10. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da toženki z zgoraj navedenimi odločitvami niso bile odvzete nobene pravice, saj bo o njenih priglašenih stroških odločeno, ko bo sodišče odločilo o glavni stvari.

11. O povedanem je pritožbeno sodišče na podlagi 346. člena ZPP pritožbo zavrglo. Glede na to, da toženka s pritožbo ni uspela, prva in druga tožnica pa z odgovorom na pritožbo nista v bistvenem pripomogli k odločitvi pritožbenega sodišča, same nosijo pritožbene stroške na podlagi 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP.

Datum zadnje spremembe:

11.02.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 998/2012
• VSL sklep II Cp 2682/2015
• VSL sklep II Cp 1967/2016