VSL Sklep Cst 400/2020

Jedro

Pri prodaji deleža na solastni nepremičnini gre za prodajo idealnega deleža nerazdeljene stvari, ne pa za posamezne, konkretne stanovanjske prostore. Predmet prodaje je ena šestina vsake od opredeljenih nepremičnin. Gre za solastnino na nepremičnini, ko je razdeljena lastninska pravica, ne pa stvar sama. Nepremičnine v naravi niso razdeljene, zato sodišče prve stopnje pravilno ni ugodilo ugovoru dolžnika in odločilo o tem, kaj idealni deleži predstavljajo v naravi, saj za ugotovitev, da so last dolžnika posamezni deli navedenih nepremičnin ni nobene podlage.

Ker izpodbijani sklep ne pomeni ukrepa, ki bi pomenil izgubo doma, saj s sklepom ni bilo odločeno o izselitvi dolžnika (ali kogarkoli drugega) iz stanovanja ali stanovanjske hiše, presoja upravičenosti posega v dolžnikovo pravico do spoštovanja doma ni potrebna in je sodišče prve stopnje pravilno ni opravilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo ugovoru stečajnega dolžnika zoper sklep naslovnega sodišča z dne 1. 6. 2020 in ga spremenilo tako, da se sedaj glasi: » Dovoli se prodaja nepremičnin: - ID znak: parcela 000 01 do 1/6, - ID znak: parcela 000 02 do 1/6, - ID znak: parcela 000 03 do 1/6, - ID znak: parcela 000 04 do 1/6, - ID znak: parcela 000 05 do 1/6, - ID znak: parcela 000 06 do 1/6, - ID znak: parcela 000 07 do 1/6.« (1. točka izreka), v preostalem delu pa je ugovor stečajnega dolžnika zavrnilo (2. točka izreka).

2. Zoper zavrnili del izpodbijanega sklepa (2. točka izreka) se pritožuje dolžnik, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi njegovemu ugovoru in zavrne predlog stečajnega upravitelja za prodajo nepremičnin oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in po potrebi zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Na pritožbo dolžnika je odgovoril upravitelj. Pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba neutemeljeno trdi, da je izpodbijani sklep nezakonit zato, ker sodišče v njem ni pojasnilo kaj nepremičnine, ki so predmet prodaje, predstavljajo v naravi (katera soba, koliko m2 obsegajo, itd) in kako naj bi se predmet prodaje delil (po mnenju pritožnika fizična delitev zaradi starosti hiše ni mogoča), zaradi česar predmet prodaje še vedno ni določen. Kot izhaja iz 1. točke izpodbijanega sklepa, je sodišče delno ugodilo ugovoru dolžnika zoper sklep z dne 1. 6. 2020 in navedlo, da so predmet prodaje po tem sklepu idealni deleži na nepremičninah, ki so v lasti dolžnika. S tem je pravilno identificiralo predmet prodaje, ki jo je dovolilo s sklepom z dne 1. 6. 2020, in sicer gre za prodajo dolžnikovih solastnih deležev na opredeljenih nepremičninah. Pri prodaji deleža na solastni nepremičnini gre za prodajo idealnega deleža nerazdeljene stvari, ne pa za posamezne, konkretne stanovanjske prostore. Predmet prodaje je ena šestina vsake od opredeljenih nepremičnin. Gre za solastnino na nepremičnini, ko je razdeljena lastninska pravica, ne pa stvar sama. Nepremičnine v naravi niso razdeljene, zato sodišče prve stopnje pravilno ni ugodilo ugovoru dolžnika in odločilo o tem, kaj idealni deleži predstavljajo v naravi, saj za ugotovitev, da so last dolžnika posamezni deli navedenih nepremičnin ni nobene podlage.

6. Iz istega razloga je neutemeljeno tudi pritožbeno sklicevanje na dejstvo, da gre za več sto let staro hišo, ki je potrebna obnove, delitev v naravi pa ni mogoča, zaradi česar predmet prodaje ni določen in se izpodbijanega sklepa ne da izvršiti. Kot pojasnjeno so predmet prodaje idealni deleži, saj nepremičnine v naravi niso razdeljene, zato je vsakemu solastniku na teh nepremičninah določena lastninska pravica v sorazmerju s celoto (65. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Prav tako ni pravno pomembno pri prodaji idealnega deleža, da stvari ni mogoče fizično deliti. Ko in če se to dejansko izkaže za resnično, je namreč vedno mogoča civilna delitev (četrti odstavek 70. člena SPZ).

7. Pritožba tudi očita sodišču prve stopnje, da se v izpodbijanem sklepu ni vsebinsko opredelilo do zatrjevanih kršitev ustavne pravice do spoštovanja doma, saj se ni opredelilo do dolžnikovih navedb, da so predmet prodaje nepremičnine, v katerih prebiva njegova 90-letna mati, da gre za njen edini dom, da predstavljajo te nepremičnine zaradi socialne stiske tudi dom dolžnika, ki je v težkem zdravstvenem in psihičnem stanju, zato bi prodaja spornih nepremičnin povzročila težko popravljive in škodljive posledice za dolžnikovo mater in za dolžnika.

8. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da se sodišče prve stopnje do teh okoliščin ni posebej opredeljevalo, ker jih je ocenilo za irelevante, saj sklep o prodaji ne vsebuje odredbe dolžniku, da nepremičnino izprazni. To pomeni, da sodišče prve stopnje o izpraznitvi nepremičnin sploh ni odločalo in je zato ugovor dolžnika v tem delu brezpredmeten. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z navedeno utemeljitvijo prvostopenjskega sodišča. S sklepom z dne 1. 6. 2020 (p. d. 141) v zvezi s 1. točko izreka izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje dovolilo le prodajo idealnih deležev dolžnika na spornih nepremičninah, ni pa odločilo o izpraznitvi stanovanja ali stanovanjske hiše in o izročitvi upravitelju (drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP), saj se ne prodaja stanovanje ali stanovanjska hiša, temveč idealni deleži, saj je dolžnik le solastnik. V primeru solastnine pa ni mogoče zahtevati izpraznitev in izročitev določenih prostorov, saj na nerazdeljeni solastnini ne obstoji izključna lastnina, tako da en solastnik od drugega solastnika ne more zahtevati izročitve posameznega dela solastnine, temveč lahko zahteva le razdelitev solastnine (66. in 69. člen SPZ). Navedeno pomeni, da se z izdajo sklepa o prodaji, ne da bi tak sklep vseboval tudi odredbo sodišča, da mora dolžnik izprazniti in izročiti stanovanje ali stanovanjsko hišo upravitelju, neposredno v pravico dolžnika do doma ne posega. Še manj pa se glede na okoliščine konkretnega primera posega v pravico do doma dolžnikove mame, ki je kot izhaja iz upraviteljevega odgovora na pritožbo, o navedenem pa se je pritožbeno sodišče prepričalo tudi z vpogledom v javno dostopne podatke zemljiške knjige, tudi sama lastnica do 2/3 pri nepremičninah ID znak 000 06 in ID znak 000 07 (pri ostalih nepremičninah pa je lastnica do 1/6). Iz navedenega razloga je zato v celoti neutemeljeno pritožbeno sklicevanje dolžnika na izselitev ostarele matere in na vpliv prodaje na njen socialni položaj, saj njen idealni delež sploh ni predmet prodaje, predvsem pa ima mati pravico do uporabe nepremičnine iz naslova svoje lastninske pravice. Prodaja dolžnikovega idealnega deleža na njen pravni položaj nima nobenega vpliva.

9. Ker torej izpodbijani sklep ne pomeni ukrepa, ki bi pomenil izgubo doma, saj s sklepom z dne 1. 6. 2020 ni bilo odločeno o izselitvi dolžnika (ali kogarkoli drugega) iz stanovanja ali stanovanjske hiše, presoja upravičenosti posega v dolžnikovo pravico do spoštovanja doma¹ ni potrebna in je sodišče prve stopnje pravilno ni opravilo. Neutemeljeno je zato tudi pritožbeno sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-619/17 z dne 14. 2. 2019, kot tudi na sodbo ESČP v zadevi Bjedov proti Hrvaški z dne 29. 5. 2012.

10. Pritožba nadalje očita sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do obsežnih ugovornih navedb v zvezi z načelom sorazmernosti v smislu presoje, da predstavlja prodajna vrednost idealnega deleža minimalno vrednost glede na njegov skupni dolg oziroma bi se s prodajo tega premoženja poplačal le minimalni dolg do upnikov, nasprotno pa bi se njega in njegovo mater pahnilo v težko socialno in življenjsko stisko, ki bi ogrožala njuno zdravje in preživetje, zato po dolžnikovem mnenje ukrep prisilne poravnave ne vzdrži presoje testa sorazmernosti. Sklicevanje dolžnika na socialni položaj matere je povsem neutemeljeno, saj dolžnik pri tem ne navede nič drugega kot to, da bo mati ostala brez svojega edinega doma, glede na že podano gornjo obrazložitev, pa navedene trditve tudi ne držijo, saj je mati solastnica nepremičnin. Socialno, zdravstveno in psihično stanje dolžnika samega pa na prodajo njegovega premoženja, ki sodi v stečajno maso, nima relevantnega vpliva. V postopku osebnega stečaja se namreč zasleduje cilj poplačila upnikov kot imetnikov obligacijske terjatve, ki mora biti učinkovito uveljavljena v postopku prisilnega poplačila². Pri tem pritožbeno sodišče sicer razume težko situacijo, v kateri se je znašel dolžnik, vendar zakon drugačne odločitve kot je ta, da se proda dolžnikovo premoženje, ki sodi v stečajno maso, ne omogoča. Sodišče prve stopnje je zato ugovorne navedbe dolžnika o nesorazmernosti pravilno zavrnilo kot neutemeljene, na mestu pa je tudi obrazložitev sodišča prve stopnje v zvezi s tem kateri predmeti so v postopku osebnega stečaja iz stečajne mase izvzeti. V skladu z določbo 1. točke drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP so iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja izvzeti predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe po 79. členu ZIZ. Z navedenim je prvostopenjsko sodišče dolžniku pojasnilo, da stečajno maso tvori vsako dolžnikovo premoženje, ne glede na njegovo vrednost, razen tisto, za katerega zakon posebej določa, da ne sodi v stečajno maso (drugi in tretji odstavek 389. člena ZFPPIPP). V stečaju pa je potrebno unovčiti celotno premoženje, ki tvori stečajno maso (320. člen ZFPPIPP), ne glede na njegovo vrednost. Zato je neutemeljena pritožbena navedba, da se s prodajo manjšega dela stanovanjske hiše ne zasleduje namena poplačila dolga upnikov. Pritožnikove trditve o tem, da je vrednost nepremičnin dejansko neznatna, pa so povsem pavšalne in dokazno nepodprte, zato se pritožbeno sodišče do njih niti ne more posebej opredeljevati.

11. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

-------------------------------
¹ Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-64/14 z dne 12. 10. 2017, 15. točka obrazložitve.
² Prim. sklep VSL Cst 185/2020 z dne 2. 6. 2020.

Datum zadnje spremembe:

09.02.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 143/2020
• VSL Sklep Cst 277/2022
• VSL Sklep Cst 2/2018