VSL Sklep I Cp 1101/2020

Jedro

Skladno z 210. členom ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na nepravdni postopek, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna pravica, med drugim tudi vsebina oporoke. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da med strankami zapuščinskega postopka obstaja spor o tem, kdo je dedič preostalega premoženja, razen sredstev na TRR, ki so izrecno navedena v oporoki. Pravo voljo oporočiteljice pa v primeru spornih dejanskih vprašanj lahko ugotavlja le pravdno sodišče.

Sodišče prve stopnje ne bi smelo postopka prekiniti (tudi) do pravnomočnega zaključka pravde za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe z dne 27. 1. 2016. Gre namreč za spor med dedičema in tretjim, ki ni dednopravne narave in ne predstavlja podlage za prekinitev zapuščinskega postopka. Spor o dejstvih, bodisi o uporabi prava o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, je po določbi 1. točke 212. člena ZD razlog za prekinitev zapuščinskega postopka samo, če gre za spor med dediči.

Če bi sodišče prve stopnje upoštevajoč le premoženje, ki ga je imela zapustnica v času smrti, izdalo sklep o dedovanju (za kar se zavzema pritožnik), bi nepremičnine, ki so predmet pravde za ugotovitev ničnosti pogodbe, v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku, predstavljale naknadno najdeno premoženje. Za pozneje najdeno premoženje se namreč šteje vse premoženje, ki spada v zapuščino, vendar ni bilo zajeto s pravnomočnim sklepom o dedovanju, in sicer ne glede na to, ali se je v času zapuščinske obravnave zanj vedelo ali ne. Po določbi 221. člena ZD pa je sodišče v takem primeru vezano na pravnomočen sklep o dedovanju. Z novim sklepom o dedovanju pozneje najdeno premoženje le razdeli na podlagi obstoječega pravnomočnega sklepa o dedovanju. V fazi izdaje dodatnega sklepa o dedovanju ugotavljanje prave volje zapustnice, in sicer, ali je bila njena volja, da oporočni dedič deduje vse njeno premoženje (tudi sporne nepremičnine), ali le del sredstev na TRR, ne bi bilo več možno.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v delu 4. točke izreka, ki se nanaša na prekinitev zapuščinskega postopka do pravnomočnega zaključka že odprte pravde pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani II P 1217/2019 zaradi ugotovitve ničnosti prodajne pogodbe z dne 27. 1. 2016, sklenjene med zapustnico in D. D., za solasten del nepremičnin.

II. Sicer se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o zaključku zapuščinske obravnave preklicalo in zapuščinski postopek ponovno prekinilo (1. točka izreka) ter dr. A. A. napotilo na pravdo, da zoper B. B. in C. C. vloži tožbo za ugotovitev, da je bila prava oporočna volja zapustnice v lastnoročni oporoki z 9. 1. 2016, da je on dedič celotne zapuščine (2. točka izreka). Odločilo je še, da je rok za vložitev tožbe 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa in opozorilo, da bo, če tožba ne bo vložena v tem roku, postopek nadaljevalo ne glede na zahtevek, glede katerega je bil imenovani napoten na pravdo (3. točka izreka) in da se postopek prekine za 30 dni oziroma do pravnomočno zaključenega pravdnega postopka, če v tem roku ne bo vložena ustrezna tožba, in že odprte pravde pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani II P 1217/2019 zaradi ugotovitve ničnosti prodajne pogodbe z dne 27. 1. 2016, sklenjene med zapustnico in D. D. za solasten del nepremičnin (4. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil oporočni dedič A. A., ki se ne strinja s tem, da mora kot dedič vložiti tožbo zoper brata zapustnice, ki nista dediča. Dokazati mora to, kar v oporoki jasno piše, in sicer, da je dedič zapustnice in da je kot izvršitelj oporoke dolžan Galeriji izplačati volilo. Razliko, tudi morebitne nepremičnine, pa lahko obdrži zase. Že samo imenovanje nekoga za dediča brez navedbe zapuščine je dovolj, da je dedič vsega zapustnikovega premoženja. Kaj je predmet zapuščine določa 2. člen ZD, in sicer so to stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom, ne pa stvari, ki jih je zapustnik odsvojil in ob smrti ni bil več njihov lastnik. V konkretnem primeru so to sredstva na zapustničinem bančnem računu in terjatve do njenih dveh bratov. Zapustnica ni zapustila nobenega „preostalega premoženja“, ki naj bi bilo predmet dedovanja, premoženje je dosledno in skrbno razdelila tako, da njena brata po njej ne bi dedovala ničesar. Sodišče si očitno prizadeva prejudicirati odločitev o aktivni legitimaciji bratov zapustnice v pravdi zoper D. D. Izpodbijani sklep bi bilo treba v 4. točki razveljaviti že zato, ker sodišče izven svoje pristojnosti posega v drug postopek. Na to, ali je pritožnik dedič celotne zapuščine, izid te pravde ne vpliva. Sodišče prekinja ta zapuščinski postopek zaradi drugega, od tega postopka neodvisnega postopka, ki teče med drugimi subjekti. Treba se je še vprašati, kaj bi pomenila sodba, da je pritožnik dedič celotne zapuščine, ali da ni dedič celotne zapuščine, če sodišče ni ugotovilo, kaj spada v zapuščino. Celotna zapuščina je nedefiniran pojem in ne more biti predmet tožbenega zahtevka. Pritožnik se z bratoma zapustnice nima kaj pravdati, dokler odsvojene nepremičnine niso predmet zapuščine in dokler ni ugotovljeno, da sta tudi onadva dediča. Izpodbijana odločitev je napačna tudi zato, ker je zaenkrat bolj verjetno, da je dedič celotne zapuščine pritožnik.

3. Na pritožbo sta odgovorila zakonita dediča, brata zapustnice, in volilojemnica. Slednja se pridružuje pritožbenim navedbam, dediča pa pritožbi nasprotujeta in predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Zapustnica je v oporoki z dne 9. 1. 2016 zapisala, da v primeru smrti del denarnih sredstev¹ na njenem TRR, odprtem pri Banki, zapušča odvetniku dr. A. A., ki ga je v nadaljevanju imenovala kot dediča in izvršitelja oporoke. Naložila mu je, da mora iz zbranih sredstev na TRR v njenem imenu donirati Galeriji 50.000 EUR, razliko pa lahko obdrži zase. Zapisala je še, da v vsakem primeru nasprotuje, da bi njena dva brata C. C. in B. B. karkoli dedovala po njej zaradi gorja in škode, ki sta jo v življenju povzročila njej in materi.

6. Zapustnica, ki je umrla, 2. 5. 2016, je bila samska in brez otrok, njeni starši so umrli pred njo, zapustila je dva brata, B. B. in C. C. Oporočni dedič in volilojemnik sta oporoko priznala kot pristno in pravno veljavno ter podala dedni izjavi o sprejemu oporočne naklonitve, brata pa ne. Napotena sta bila na pravdo na razveljavitev lastnoročne oporoke zaradi domnevne oporočne nesposobnosti zapustnice, zapuščinski postopek pa je bil (prvič) prekinjen. Pravdni postopek IV P 2149/2017, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, se je zaključil s pravnomočno zavrnitvijo² tožbenega zahtevka.

7. V nadaljevanju zapuščinskega postopka sta brata predlagala (ponovno) prekinitev postopka zaradi vložene tožbe³ za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, sklenjene dne 27. 1. 2016 med zapustnico in kupcem D. D. (II P 1217/2019), katere predmet je solastninski delež do ½ nepremičnin ID znak 2, ID znak 3, ID znak 6, ID znak 5, ID znak 8 in ID znak 13. Trdita, da je prodajna pogodba navidezna, ker prikriva pogodbo o preužitku, ki pa ni veljavna, ker ni sklenjena v obliki notarskega zapisa.

8. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom oporočnega dediča napotilo na pravdo za ugotovitev prave volje zapustnice, ki v oporoki ni razpolagala z nepremičninami, katerih lastnica je v času sestave oporoke še bila in so sedaj predmet tožbe za ugotovitev ničnosti prej omenjene prodajne pogodbe z dne 27. 1. 2016. Zapuščinski postopek je prekinilo do rešitve pravnomočnega zaključka pravde za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe in pravde zaradi ugotovitve prave volje zapustnice⁴.

9. Skladno z 210. členom ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na nepravdni postopek, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna pravica, med drugim tudi vsebina oporoke. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da med strankami zapuščinskega postopka obstaja spor o tem, kdo je dedič preostalega premoženja, razen sredstev na TRR, ki so izrecno navedena v oporoki. Pravo voljo oporočiteljice pa v primeru spornih dejanskih vprašanj lahko ugotavlja le pravdno sodišče.

10. Glede na zapis v oporoki, da zapustnica „v primeru smrti del denarnih sredstev na TRR zapušča odvetniku dr. A. A.“, so neutemeljene pritožbene navedbe, da že imenovanje pritožnika za dediča pomeni, da je dedič vsega zapustnikovega premoženja (prim. drugi odstavek 78. člena Zakona o dedovanju - ZD).

11. Res je sicer, da so zapuščina stvari in pravice, ki so pripadale zapustniku v trenutku njegove smrti, ko se uvede dedovanje (prvi odstavek 123. člena ZD v zvezi z 2. členom istega zakona), in da je zapustnica nepremičnine, ki so predmet sporne prodajne pogodbe, že pred smrtjo odtujila, vendar je treba v obravnavanem primeru upoštevati, da bo v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe pri spornih nepremičninah vzpostavljeno prejšnje stanje zemljiškoknjižnih vpisov in bo zapustnica lastnica spornih nepremičnin, ki bodo posledično spadale v njeno zapuščino.

12. Če bi sodišče prve stopnje upoštevajoč le premoženje, ki ga je imela zapustnica v času smrti⁵, izdalo sklep o dedovanju (za kar se zavzema pritožnik), bi nepremičnine, ki so predmet pravde II P 1217/2019, v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku, predstavljale naknadno najdeno premoženje. Za pozneje najdeno premoženje se namreč šteje vse premoženje, ki spada v zapuščino, vendar ni bilo zajeto s pravnomočnim sklepom o dedovanju, in sicer ne glede na to, ali se je v času zapuščinske obravnave zanj vedelo ali ne. Po določbi 221. člena ZD⁶ pa je sodišče v takem primeru vezano na pravnomočen sklep o dedovanju. Z novim sklepom o dedovanju pozneje najdeno premoženje le razdeli na podlagi obstoječega pravnomočnega sklepa o dedovanju. V fazi izdaje dodatnega sklepa o dedovanju ugotavljanje prave volje zapustnice, in sicer, ali je bila njena volja, da oporočni dedič deduje vse njeno premoženje (tudi sporne nepremičnine), ali le del sredstev na TRR, torej ne bi bilo več možno.

13. Po presoji pritožbenega sodišča je zato v okoliščinah konkretnega primera sodišče prve stopnje pravilno napotilo oporočnega dediča na pravdo za ugotovitev, da je bila prava zapustničina volja, da je on dedič celotne zapuščine.

14. Sodišče prve stopnje pa ne bi smelo postopka prekiniti (tudi) do pravnomočnega zaključka pravde za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe z dne 27. 1. 2016. Gre namreč za spor med dedičema in tretjim, ki ni dednopravne narave in ne predstavlja podlage za prekinitev zapuščinskega postopka. Spor o dejstvih, bodisi o uporabi prava o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, je po določbi 1. točke 212. člena ZD razlog za prekinitev zapuščinskega postopka samo, če gre za spor med dediči.

15. Glede na to, da pritožbeni stroški niso bili priglašeni, se pritožbeno sodišče ne bo opredeljevalo do predloga, da se naprtijo proračunu RS ali pa bratoma zapustnice.

-------------------------------
¹ Zapisala je tudi, da bodo predmet dedovanja vsa sredstva na navedenem TRR, in sicer (1) ki bodo v času smrti na TRR, (2) ki bodo na TRR naknadno nakazana kot njene terjatve iz raznih pravdnih in nepravdnih postopkov in (3) morebitna druga nakazila.
² Sodba na podlagi odpovedi z dne 10. 5. 2019.
³ Na vložitev te tožbe nista bila napotena.
⁴ Oziroma za 30 dni, če v tem roku tožba ne bo vložena.
⁵ Sredstva na TRR in terjatve.
⁶ Ki določa, da če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.

Datum zadnje spremembe:

05.02.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 929/2018
• VSL Sklep I Cp 2058/2018
• VSL sklep II Cp 2442/2015