VSL Sklep I Cp 1109/2020

Jedro

Ker pritožnik ni uspel prepričati sodišča, da je poštni nabiralnik v kritičnem času imel, je bilo ravnanje vročevalcev, ki so mu obvestila lepili na vhodna vrata, skladno z drugim odstavkom 141. člena, pravilno. Zato tudi pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da uveljavljeni obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP ni podan.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka nosi stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. V izpodbijanem sklepu je sodišče zavrnilo predlog za obnovo postopka, ki ga je vložila tožena stranka (I) kot tudi predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti (II) ter posledično toženi stranki naložilo, da tožeči plača stroške postopka v znesku 2.249,02 EUR s pripadki (III).

2. Sklep s pritožbo po odvetniku iz vseh pritožbenih razlogov izpodbija tožena stranka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da obnovo postopka dovoli oziroma podredno, da ga razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje s stroškovno posledico. V obrazložitvi navaja, da se je tožena stranka šele z vročitvijo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Trebnjem pod opr. št. I 119/2019, z dne 28. 10. 2019, seznanila, da je bila izdana zamudna sodba Okrožnega sodišča v Novem mestu pod opr. št. P 268/2018, z dne 21. 1. 2019 in sodba Višjega sodišča v Ljubljani pod opr. št. I Cp 1089/2019. z dne 12. 6. 2019, ker mu nobena od navedenih odločb ni bila vročena. Toženi ni prejel niti tožbe na podlagi katere je tekel pravdni postopek pod opr. št. P 268/2018, zato ni bil seznanjen z njeno vsebino, trditvami in predlaganimi dokazi. Ker je sodišče opustilo pravilno vročanje, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka in tožencu odvzelo možnost, da bi v postopku sodeloval. V času trajanja postopka je toženec star 86 oziroma 85 let, z več zdravstvenimi težavami, zato težko funkcionira. Toženi je zaradi zdravstvenih težav pogosto odsoten, kar je v predlogu za obnovo postopka navedel, a se sodišče do te navedbe ni opredelilo. Pošta tožencu obvestil o prispeli pošiljki ni puščala v nabiralniku. Sodišče se tudi z ogledom na mestu samem lahko prepričalo, da toženi nabiralnik ima, je pa res, da je imel v preteklosti težave, ker so ga vandali nekajkrat odstranili, a ga je vedno ponovno namestil. Prav zato ga najbrž Pošta Slovenije vodi kot osebo brez nabiralnika, vendar to ni resnično dejstvo. Da pritožnik poštni nabiralnik ima potrjuje tudi dejstvo, da mu je bil sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Trebnjem I 119/2019 z dne 28. 10. 2019 pravilno vročen, a sodišče tega ni ustrezno vrednotilo. Pritožnik ni prejel sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 191/2017, zato nanj ni reagiral in se ni pozanimal o teku morebitnega postopka zoper njega. Tudi to je navedel v predlogu za obnovo postopka, a se sodišče do te navedbe ni opredelilo.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obnovitveni razlog po 3. točki prvega odstavka 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je podan, če je bila opravljena osebna vročitev tožbe, ki se je vročala v postopku po 141. členu tega zakona. Ta način vročitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot tri mesece. Ker iz trditvene podlage tožene stranke ne sledi, da bi bila v kritičnem času kadarkoli odsotna zaradi bolezni več kot tri mesece, takšna situacija v obravnavanem primeru ni podana. Zato se sodišču ni bilo potrebno opredeljevati do pavšalnih navedb pritožnika, da je bil v času, ko je trajal pravdni postopek odsoten zaradi zdravstvenih težav.

6. Pritožbeno sodišče sprejema pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni podan niti obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP, saj pritožnik ni uspel dokazati, da mu je zaradi nezakonitega postopanja, predvsem z opustitvijo vročitve tožbe, kasneje pa tudi odločb, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

7. Najpomembnejša dejanska ugotovitve, ki v pritožbenem postopku ni sporna, je, da ima toženi na naslovu, na katerem je bila opravljena vročitev: tožbe, sodbe z dne 1. 8. 2016, drugopisa pritožbe tožeče stranke z dne 26. 8. 2016, sodbe Višjega sodišča v Ljubljani z dne 25. 1. 2017, drugopisa revizije z dne 28. 2. 2017, sklepa Vrhovnega sodišča z dne 8. 11. 2018, druge pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 29. 11. 2018, sklepa in zamudne sodbe z dne 21. 1. 2019, pritožba tožeče stranke z dne 31. 1. 2019, sodba Višjega sodišča v Ljubljani z dne 12. 6. 2019; od začetka pravdnega postopka pa do danes prijavljeno stalno bivališče kjer tudi stanuje.

8. Vse zgoraj naštete sodne pošiljke, razen sklepa Vrhovnega sodišča, opr. št. II Ips 191/2017 z dne 8. 11. 2018, so bile tožencu vročene s fikcijo vročitve, sklep Vrhovnega sodišča, mu je bil vročen osebno dne 3. 12. 2018, z žigom pošte, da je prevzemnik napisal nečitljiv datum. Toženi ni dokazoval in še manj dokazal, da podpis na vročilnici ne bi bil njegov.

9. Vročitev tako tožbe kot vseh pripravljalnih vlog, sodb in sklepov so bile opravljene po fikciji iz 141. člena ZPP, potem ko je pismonoša, razen sklepa Vrhovnega sodišča, skladno z določilom 142, 140. in 141. člena ZPP na vratih toženca pustil obvestilo o prispelem sodnem pisanju in ga, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, tudi pravilno izpolnil. Na vseh vročilnicah na podlagi katerih je bila opravljena fikcija vročitve je opomba vročevalca, da toženi hišnega nabiralnika nima. Zato so poštarji skladno z drugim odstavkom 141. člena ZPP pisanje vročali sodišču, ki je vročitev odredilo, na vratih stanovanja pa puščali obvestilo o vročitvi, v katerem je navedeno, kje je pisanje. Šteje se, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo obvestilo o vročitvi pritrjeno na vrata. Na obvestilu o vročitvi in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan ko je obvestilo o vročitvi pustil naslovniku ter se podpiše. Pošta pisanje hrani 30 dni. Če v tem roku naslovnik pisanja ne dvigne, se pisanje vrne sodišču.

10. Toženi v pritožbenem postopku vztraja, da ni bilo podlage za vročanje po drugem odstavku 141. člena ZPP, ker nabiralnik ima. Kot dokaz o obstoju je ponudil fotografijo, ki jo je v letu 2013 posnel Google, zato ni relevanten dokaz o obstoju nabiralnika v letu 2015 in naslednjih. Enako velja za ogled, ki bi bil opravljen po izteku kritičnega časa. Toženi je zaslišan sicer izpovedal, da nabiralnik ima, da so mu ga vandali nekajkrat odstranili, a ga je vedno namestil ponovno, a ne gre prezreti, da je Pošta Slovenije v dopisu z dne 17. 12. 2019 sodišču odgovorila, da hiša na naslovu ... nima nameščenega hišnega predalčnika, zato so naslovnika že 29. 6. 2019 obvestili in ga pozvali k namestitvi predalčnika, na podlagi 43. člena Zakona o poštnih storitvah, vendar ga do trenutka, ko je pošta sodišču poslala odgovor, še ni namestil. Je pa sklenil s Pošto Slovenije dogovor, da mu prispele pošiljke na Pošti v ... hranijo 30 dni. Zato tudi pritožbeno sodišče v celoti sprejema zaključek in obrazložitev sodišča prve stopnje v točkah 7 do 9, da toženi ni uspel prepričati sodišča, da bi v kritičnem času imel nabiralnik tako kot to določa 43. člen Zakona o pošti in se v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

11. Pritožbena navedba, da sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 191/2017 ni prejel, je protispisna, saj iz povratnice, ki je v spisu sledi, da je toženi sklep Vrhovnega sodišča prejel osebno, kar je potrdil s podpisom na vročilnici. Navedba, da pravilno vročen sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Trebnjem pod opr. št. I 119/2019 z dne 28. 10. 2019 izkazuje, da nabiralnik ima, ob tem, da pritožnik niti ne navaja, ali je pošiljko osebno prevzel na svojem domu, ali pa morda na pošti, s katero je sklenil dogovor, ne more omajati prepričljive dokazne ocene sodišča prve stopnje, da v kritičnem času hišnega predalčnika ni imel.

12. Ker torej pritožnik ni uspel prepričati sodišča, da je poštni nabiralnik v kritičnem času imel, je bilo ravnanje vročevalcev, ki so mu obvestila lepili na vhodna vrata, skladno z drugim odstavkom 141. člena, pravilno. Zato tudi pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da uveljavljeni obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP ni podan.

13. Pritožba tako ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

14. Toženi, ki je iz pritožbenega postopka izšel kot poraženi, mora skladno z merilom uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z 165. členom ZPP) nositi svoje stroške pritožbenega postopka sam.

Datum zadnje spremembe:

28.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 2081/2018
• VSL Sklep I Cp 185/2018
• Sodba in sklep VIII Ips 308/99