VSL Sklep Cst 437/2020

Jedro

Seznam izvršilnih naslovov je zbir posamičnih izvršilnih naslov, ki so, kot izhaja iz seznama le-teh, vsi postali izvršljivi že pred začetkom stečajnega postopka. Zato ni nobenih ovir za prijavo terjatev iz teh izvršilnih naslovov na podlagi seznama, izdelanega po začetku stečajnega postopka.

Iz seznama izvršilnih naslovov z dne 16. 6. 2017 pa izhaja, da so posebej specificirani posamični izvršilni naslovi tako za stroške prisilne izterjave davkov in prispevkov (sklepi o prisilni izterjavi) kot tudi izvršilni naslovi za izterjavo glob za prekrške za kršitev predpisov države (odločbe o prekršku in plačilni nalogi) z vsemi podatki iz 9. točke drugega odstavka 145. člena oziroma prvega in drugega odstavka 146. člena ZDavP-2. Posamezni izvršilni naslovi so v seznamu izvršilnih naslovov, ki je sam zase izvršilni naslov, dovolj specificirani, da jih je mogoča identificirati, zato ne gre za nepopolno prijavo upničine terjatve oziroma za njeno formalno pomanjkljivost.

Da bi upravitelj lahko korektno opravil svojo dolžnost preizkusa terjatev, mu mora na njegovo zahtevo potrebne podatke in dokumentacijo posredovati sam dolžnik.

Njegovo sodelovanje pri tem je ključno zlasti še v primeru zatrjevanega obstoja izvršilnih naslovov in še vedno obstoječega dolga na njihovi podlagi. Le dolžniku je namreč znano, ali je katerikoli dolg iz izvršilnih naslovov že poplačal, zaradi česar je uveljavljena terjatev že prenehala ali pa odločba kot izvršilni naslov zaradi morebitnih postopkovnih ovir sploh še ni izvršljiva oziroma se nanj ne nanaša. Pritožnik namreč zmotno meni, da je v primeru obstoječih izvršilnih naslovov v postopku preizkusa terjatev še vedno mogoče s prerekanjem o obstoju in obsegu terjatve poseči v izvršilni naslov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu 2. točke izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor upnice Republika Slovenija proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev (1. točka izreka). O priznanih in prerekanih terjatvah in pravicah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic je odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 7. 9. 2020, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (2. točka izreka).

2. Zoper 2. točko izreka sklepa v delu glede odločitve sodišča o napotitvi upravitelja na drug postopek zaradi uveljavitve neobstoja prerekane terjatve upnice Republika Slovenija pod zap. št. 12 končnega seznama preizkušenih terjatev se je pravočasno pritožil dolžnik. Smiselno je uveljavljal pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da na pravdo napoti upnico, podrejeno pa, da ga v tem delu razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je seznam izvršilnih naslovov, iz katerih je upnica Republika Slovenija priglasila terjatve v skupnem znesku 5.785,00 EUR in ta seznam št. DT 001 z dne 16. 6. 2017 prijavi priložila, izvršilni naslov, ker seznamu niso priložene odločbe, ki predstavljajo izvršilne naslove. Po njegovem stališču je prijava terjatve, temelječa zgolj na seznamu izvršilnih naslovov, tako pomanjkljiva tako glede trditvene podlage kot glede predloženih listin, da je ni mogoče preizkusiti in ne izpolnjuje kriterijev iz tretjega odstavka 60. člena ZFPPIPP.

5. Zmotno je pritožbeno stališče, da prijavi terjatve priloženega seznama izvršilnih naslovov, sestavljenega in izdanega po začetku stečajnega postopka, upnica sploh ne bi smela izdati. Predmetni postopek osebnega stečaja nad dolžnikom je bil sicer res začet 3. 4. 2017, seznam izvršilnih naslovov pa je bil izdan 16. 6. 2017, vendar po stanju na dan začetka stečajnega postopka. Seznam izvršilnih naslovov je zbir posamičnih izvršilnih naslov, ki so, kot izhaja iz seznama le-teh, vsi postali izvršljivi že pred začetkom stečajnega postopka. Zato ni nobenih ovir za prijavo terjatev iz teh izvršilnih naslovov na podlagi seznama, izdelanega po začetku stečajnega postopka.

6. Po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2) mora seznam izvršilnih naslovov vsebovati za vsak posamezen izvršilni naslov datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka (9. točka drugega odstavka 145. člena), prav tako za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti za vsako vrsto obveznosti posebej (prvi in drugi odstavek 146. člena). Iz seznama izvršilnih naslovov z dne 16. 6. 2017 pa izhaja, da so posebej specificirani posamični izvršilni naslovi tako za stroške prisilne izterjave davkov in prispevkov (sklepi o prisilni izterjavi) kot tudi izvršilni naslovi za izterjavo glob za prekrške za kršitev predpisov države (odločbe o prekršku in plačilni nalogi) z vsemi podatki iz 9. točke drugega odstavka 145. člena oziroma prvega in drugega odstavka 146. člena ZDavP-2. Posamezni izvršilni naslovi so v seznamu izvršilnih naslovov, ki je sam zase izvršilni naslov, dovolj specificirani, da jih je mogoča identificirati, zato ne gre za nepopolno prijavo upničine terjatve oziroma za njeno formalno pomanjkljivost in zato tudi pritožbeno sklicevanje na stališče v zadevi Cst 744/2016 ni utemeljeno, saj obravnava povsem drugačno pravno in dejansko stanje.

7. V postopku osebnega stečaja lahko v postopku preizkusa terjatev le-te prereka tako upravitelj (prvi odstavek 61. člena ZFPPIPP), kot tudi upniki (prvi odstavek 63. člena ZFPPIPP) in dolžnik (64. člen v zvezi s 1. točko 385. člena ZFPPIPP). Da bi upravitelj lahko korektno opravil svojo dolžnost preizkusa terjatev, mu mora na njegovo zahtevo potrebne podatke in dokumentacijo posredovati sam dolžnik (peti odstavek 292. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena in prvim odstavkom 383.b člena ZFPPIPP). Njegovo sodelovanje pri tem je ključno zlasti še v primeru zatrjevanega obstoja izvršilnih naslovov in še vedno obstoječega dolga na njihovi podlagi. Le dolžniku je namreč znano, ali je katerikoli dolg iz izvršilnih naslovov že poplačal, zaradi česar je uveljavljena terjatev že prenehala ali pa odločba kot izvršilni naslov zaradi morebitnih postopkovnih ovir sploh še ni izvršljiva oziroma se nanj ne nanaša. Pritožnik namreč zmotno meni, da je v primeru obstoječih izvršilnih naslovov v postopku preizkusa terjatev še vedno mogoče s prerekanjem o obstoju in obsegu terjatve poseči v izvršilni naslov.

8. Seznam izvršilnih naslovov je sam po sebi na podlagi 9. točke drugega odstavka 145. člena in prvega in drugega odstavka 146. člena ZDavP-2 izvršilni naslov, upnica pa ga je prijavi terjatve (pod zap. št. 12 končnega seznama preizkušenih terjatev – p.d. 72, ki je sestavni del 2. točke izreka izpodbijanega sklepa) priložila z vsemi zahtevanimi podatki iz citiranih določb ZDavP-2, zato upnici nikakor ni mogoče očitati nobene zlorabe procesnih pravic v stečajnem postopku, ker svojo priglašeno terjatev temelji na listini, ki po določbah ZDavP-2 predstavlja izvršilni naslov. Tako se pokaže, da je prvostopenjsko sodišče za svojo odločitev o napotitvi upravitelja na drug postopek za ugotovitev neobstoja terjatve imelo podlago v prvem odstavku 302. člena ZFPPIPP.

9. Ker so se izrecno izpostavljeni pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, sklep sodišča prve stopnje pa je v izpodbijanem delu uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

13.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 448/2021
• VSL Sklep Cst 339/2022
• VSL Sklep Cst 554/2018