<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 397/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:CST.397.2020
Evidenčna številka:VSL00038451
Datum odločbe:13.10.2020
Senat, sodnik posameznik:Andreja Strmčnik Izak (preds.), Mateja Levstek (preds.), Irena Dovnik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:stečaj zapuščine - rok za dopolnitev nepopolnega predloga - rok za plačilo predujma - zakonski rok - nepodaljšljiv rok - obročno plačilo predujma - zavrženje predloga

Jedro

Pritožnik je kot predlagatelj postopka predlog za začetek postopka stečaja zapuščine vložil, sodišče prve stopnje pa ga je prejelo 14. 5. 2020. Tega datuma ni mogoče spremeniti, kot predlaga pritožnik. Ne gre namreč za nek sodno določeni rok, temveč gre za dejstvo v zvezi z vložitvijo predloga.

Rok 15 dni določa tretji odstavek 233. člena ZFPPIPP, ta rok kot zakonsko določen rok pa ni podaljšljiv.

Do poteka roka mora biti plačan celoten predujem ali pa mora biti predložena odločba o oprostitvi plačila predujma.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

    Obrazložitev

    1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (PD 14) (1.) predlog za podaljšanje roka in obročno plačilo predujma z dne 18. 6. 2020 in dopolnitev predloga z dne 13. 7. 2020 zavrglo ter (2.) zavrglo predlog za začetek stečajnega postopka z dne 13. 5. 2020.

    2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil (PD 15). Navaja, da mu sklep o dopolnitvi predloga z dne 4. 6. 2020 ni bil vročen 8. 6. 2020, ampak kasneje. Na zahtevo po dopolnitvi je odgovoril 18. 6. 2020, 13. 7. 2020 pa je to vlogo še dopolnil z lastnoročnim podpisom. Pred izdajo sklepa z dne 17. 8. 2020 (gre za izpodbijani sklep) in prejemom sklepa dne 4. 9. 2020 je do vključno 7. 9. 2020 v več obrokih pritožnik skupaj plačal 1.212,51 EUR. Predlaga, da se datum za začetek predloga stečaja 13. 5. 2020 spremeni – nadomesti oz. podaljša ob upoštevanju dejstva, da se lahko roki, ki so določeni do 31. maja 2020 zaradi epidemije COVID strankam podaljšajo za 30 dni, na kar bi ga pooblaščenec, če bi si ga lahko privoščil, tudi opozoril, založeno je plačilo za predujem, vplačan do 7. 9. 2020 v skupnem znesku 1.212,51 EUR, in predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi in se zadeva vrne v prejšnje stanje in nadaljuje.

    3. Pritožba ni utemeljena.

    4. Glede dneva vročitve sklepa o dopolnitvi predloga za začetek postopka stečaja zapuščine z dne 4. 6. 2020 višje sodišče ugotavlja, da iz vročilnice, ki jo je pritožnik podpisal lastnoročno, izhaja, da je bil sklep vročen 8. 6. 2020, kar potrjuje tudi poštna štampiljka. Drugačne pritožbene navedbe tako ne držijo. Pritožnik niti ni pojasnil, kdaj pa naj bi pošiljko prevzel. Sicer pa te pritožbene navedbe za odločitev niti niso odločilne, saj pritožnik sam navaja, da naj bi izpolnil zahtevo po dopolnitvi predloga.

    5. Pritožnik je kot predlagatelj postopka predlog za začetek postopka stečaja zapuščine vložil in ga je sodišče prve stopnje prejelo 14. 5. 2020, tega datuma pa ni mogoče spremeniti, kot predlaga pritožnik. Ne gre namreč za nek sodno določeni rok, temveč gre za dejstvo v zvezi z vložitvijo predloga. Rok za dopolnitev predloga je bil določen s sklepom z dne 4. 6. 2020, torej že po prenehanju ukrepov v zvezi z epidemijo, zato tega roka niti ni mogoče podaljšati iz razlogov, kot jih navaja pritožnik.

    6. S sklepom z dne 4. 6. 2020 je sodišče prve stopnje pritožniku med drugim naložilo, da v roku 15 dni založi predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v višini 1.401,01 EUR ali pa predloži odločbo, s katero mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila tega predujma. Sklep je pritožnik prejel 8. 6. 2020, tako da je rok za plačilo predujma potekel 23. 6. 2020. Znotraj tega roka je pritožnik sicer predlagal podaljšanje roka za plačilo predujma. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tak predlog zavrglo, višje sodišča pa na pritožbene navedbe odgovarja, da je to storilo pravilno. Rok 15 dni namreč določa 3. odstavek 233. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, ta rok kot zakonsko določen rok pa ni podaljšljiv. Po trditvah pritožnika je prvi del predujma plačal 23. 6. 2020 / 24. 6. 2020 (plačilo z dne 3. 6. 2020 v višini 61,50 EUR se nanaša na sodno takso, ne na predujem). Višje sodišče ugotavlja, da vse do izdaje izpodbijanega sklepa pritožnik ni plačal tega predujma, kljub delnim plačilom (tudi še po izdaji izpodbijanega sklepa) pa ta predujem ni v celoti plačan. Sodišče prve stopnje je zato moralo zavreči pritožnikov predlog za začetek postopka stečaja zapuščine, saj mu tako nalaga 5. odstavek 233. člena ZFPPIPP. Do poteka roka mora biti namreč plačan celoten predujem ali pa mora biti predložena odločba o oprostitvi plačila predujma.

    7. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je zavrglo pritožnikove predloge. Presoja, ali je predlagatelj pravilno dopolnil predlog za začetek postopka glede obstoja terjatve in zamude s plačilom, te odločitve ne more spremeniti, zato se višje sodišče s tem ni ukvarjalo.

    8. Višje sodišče pritožniku še pojasnjuje, da v postopkih zaradi insolventnosti, kamor sodi tudi postopek stečaja zapuščine, ni mogoče zadeve vrniti v prejšnje stanje (2. odstavek 121. člena ZFPPIPP), prav tako pa ni razlogov za razveljavitev pravilnega sklepa sodišča prve stopnje (kot se je pritožnik izrazil: da naj se izpodbijani sklep odpravi in zadeva vrne v prejšnje stanje in nadaljuje). Na koncu višje sodišče še pripominja, da niti ni verjetno, da bi pritožnik svojo zatrjevano terjatev dobil v kakršnemkoli delu poplačano. Poplačilo bi se (po plačilu stroškov stečajnega postopka) lahko izvršilo le iz zapuščine, ki pa je sestavljena le iz premičnih stvari in je v zapuščinskem postopku ocenjena le na 269,37 EUR (s sklepom Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici D 54/2019 z dne 30.7.2020, PD 13); iz istega sklepa je še razvidno, da je že v zapuščinskem postopku več upnikov uveljavljalo terjatve do zapustnika.

    9. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

    Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.


    Zveza:

    RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
    Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 233, 233/3, 233/5, 414, 416, 416/1

    Pridruženi dokumenti:*

    *Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
    Datum zadnje spremembe:
    08.01.2021

    Opombe:

    P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQyODM2