VSL Sklep Cst 418/2020

Jedro

Zakon sodišču v 1. točki šestega odstavka 69. člena nalaga, da v sklepu o preizkusu terjatev odloči tudi, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane. Če tega ne stori tedaj (ker je to zakonsko obveznost očitno prezrlo) pa to še ne pomeni, da take odločitve sodišče ne bi moglo sprejeti kasneje. Striktna razlaga 1. točke šestega odstavka 69. člena ZFPPIPP, za katero se zavzema pritožnica, bi namreč blokirala možnost razrešitve že imenovanih članov upniškega odbora in izvolitev novih po volji upnikov, kar je njihova zakonska pravica. Da bi torej prvostopenjsko sodišče lahko presodilo, ali je upnik A. d. o. o., ki je dne 15. 7. 2020 vložil predlog za razrešitev in imenovanje (pravilno izvolitev) novih članov upniškega odbora, za vložitev predloga procesno legitimiran oziroma ali ima glasovalno pravico in s tem omogočilo pravico upnikom za oblikovanje upniškega odbora, je po presoji pritožbenega sodišča smiselna uporaba določbe 325. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Ta omogoča izdajo dopolnilnega sklepa v primeru, da sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih oziroma v stečajnem postopku o pravno relevantnih vprašanjih, potrebnih za uspešno izvedbo postopka.

Izrek

I. Pritožba upnika A. d. o. o. se zavrne.

II. Pritožbi upnice Banka d. d. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu glede terjatev upnika A. d. o. o. v znesku 11.314.457,72 EUR in glede terjatev upnika Z. Š. s. p. v znesku 10.772.527,22 EUR razveljavi.

III. V preostalem delu se pritožba upnice Banka d. d. glede terjatve Z. Š. s. p. v znesku 62.249,87 EUR zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim dopolnilnim sklepom je prvostopenjsko sodišče odločilo, da so terjatve upnikov iz končnega seznama preizkušenih terjatev, ki so bile prerekane, verjetno izkazane:

- terjatev upnika A. d. o. o. (zap. št. 14) v znesku 11.314.457,72 EUR,

- terjatev upnika Z. Š. s. p. (zap. št. 21) v znesku 10.834.777,09 EUR,

- terjatev upnika S. d. o. o. (zap. št. 27) v znesku 12.900,00 EUR,

- terjatev upnice Republike Slovenije (zap. št. 28) v znesku 60.404,63 EUR.

2. Zoper navedeni sklep sta se pritožila upnika A. d. o. o. in Banka d. d.

3. Upnik A. d. o. o. se je pritožil zoper del sklepa, s katerim prvostopenjsko sodišče njegove terjatve v znesku 2.000.000,00 EUR ni prepoznalo kot verjetno izkazane. Uveljavljal je pritožbeni razlog kršitve postopka, napačne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dodatno odloči o verjetno izkazani terjatvi upnika v znesku 2.000.000,00 EUR.

4. Upnica Banka d. d. na njegovo pritožbo ni odgovorila.

5. Upnica Banka d. d. pa se je pritožila zoper tisti del sklepa prvostopenjskega sodišča, v katerem je ugotovilo, da so terjatve upnikov A. d. o. o. in Z. Š. s. p. verjetno izkazane. Uveljavljala je „vse dopustne pritožbene razloge“ in predlagala pritožbenemu sodišču spremembo izpodbijanega sklepa tako, da ugotovi, da terjatve obeh upnikov niso verjetno izkazane, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje in razveljavitev vseh volilnih dejanj.

6. V odgovoru na njeno pritožbo je upnik A. d. o. o. predlagal zavrnitev pritožbe.

7. Pritožba upnika A. d. o. o. ni utemeljena, pritožba upnice Banke d. d. pa je delno utemeljena.

8. Ker se obe pritožbi vsebinsko prepletata, je pritožbeno sodišče sproti odgovarjalo na obe.

9. V obravnavanem primeru je bil oblikovan upniški odbor na zahtevo upnice Banke d. d. še pred izdajo sklepa o preizkusu terjatev z imenovanjem članov upniškega odbora po sodišču skladno s 1. točko prvega odstavka 82. člena v zvezi z 2. točko tretjega odstavka 80. člena ZFPPIPP. V takem primeru mora sodišče ob izdaji sklepa o preizkusu terjatev po izrecni določbi 1. točke šestega odstavka 69. člena ZFPPIPP odločiti tudi o tem, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane in ne tudi o tem, katere niso verjetno izkazane. Le odločitev o verjetno izkazanih terjatvah ima namreč procesnopravne in materialnopravne posledice tako v zvezi z ugotavljanjem procesne legitimacije upnika za vložitev predloga za razrešitev člana upniškega odbora in izvolitev novega člana (prvi odstavek 81. člena ZFPPIPP), kot tudi v zvezi z upnikovo glasovalno pravico pri razrešitvi in volitvi članov upniškega odbora (prvi odstavek 73. člena ZFPPIPP). Zato s tem, ker prvostopenjsko sodišče ni v izreku izpodbijanega sklepa odločilo o tem, katere prerekane terjatve niso verjetno izkazane (je pa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa argumentiralo stališče o tem, zakaj terjatev upnika A. d. o. o. v preostalem delu ni verjetno izkazana), ni zagrešilo nobene bistvene postopkovne kršitve. Drugačno pritožbeno stališče upnika ni utemeljeno.

10. Zmotno je tudi pritožbeno stališče upnice Banke d. d., da prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za izdajo izpodbijanega sklepa, ker je bila zahteva za oblikovanje upniškega odbora vložena 18. 12. 2019, torej še pred objavo sklepa o preizkusu terjatev z dne 8. 5. 2020, zaradi česar bi moralo o tem, katere terjatve so verjetno izkazane, v skladu s 1. točko šestega odstavka 69. člena ZFPPIPP odločiti že s prvotnim sklepom o preizkusu terjatev in kasneje izdani dopolnilni sklep v obravnavanem primeru ni dopusten. Slednjega po njenem mnenju, sklicujoča se na 2. točko šestega odstavka 69. člena, zakon dopušča le v primeru, če je zahteva po oblikovanju upniškega odbora vložena šele po objavi sklepa o preizkusu terjatev.

11. Ni dvoma, da je bilo oblikovanje upniškega odbora predlagano 18. 12. 2019 že pred izdajo sklepa o preizkusu terjatev z dne 13. 3. 2020 (objavljenega 8. 5. 2020). Prvostopenjsko sodišče je zato že s sklepom St 0000/2016 z dne 24. 12. 2019 (PD 123) skladno z 2. točko 82. člena ZFPPIPP imenovalo člane upniškega odbora. Drži tudi pritožbena trditev, da zakon v taki situaciji sodišču v 1. točki šestega odstavka 69. člena nalaga, da v sklepu o preizkusu terjatev odloči tudi, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane. Če tega ne stori tedaj (ker je to zakonsko obveznost očitno prezrlo) pa to še ne pomeni, da take odločitve sodišče ne bi moglo sprejeti kasneje. Striktna razlaga 1. točke šestega odstavka 69. člena ZFPPIPP, za katero se zavzema pritožnica, bi namreč blokirala možnost razrešitve že imenovanih članov upniškega odbora in izvolitev novih po volji upnikov, kar je njihova zakonska pravica. Da bi torej prvostopenjsko sodišče lahko presodilo, ali je upnik A. d. o. o., ki je dne 15. 7. 2020 vložil predlog za razrešitev in imenovanje (pravilno izvolitev) novih članov upniškega odbora, za vložitev predloga procesno legitimiran oziroma ali ima glasovalno pravico (prvi odstavek 81. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 73. člena ZFPPIPP) in s tem omogočilo pravico upnikom za oblikovanje upniškega odbora, je po presoji pritožbenega sodišča smiselna uporaba določbe 325. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Ta omogoča izdajo dopolnilnega sklepa v primeru, da sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih oziroma v stečajnem postopku o pravno relevantnih vprašanjih, potrebnih za uspešno izvedbo postopka. S pritožbenim očitkom nedopustnosti odločitve o verjetno izkazanih terjatvah po izdaji sklepa o preizkusu terjatev in potrebni pritožbi upnika A. d. o. o. že zoper sklep o preizkusu terjatev z dne 13. 3. 2020, s katero bi bila lahko sanirana pomanjkljivost tega sklepa, zato pritožnica ne more uspeti.

12. Za presojo o tem, katere terjatve so verjetno izkazane, ZFPPIPP določa v 68. členu metodološka pravila, ki sodišču olajšujejo odločitev o tem. Pri tem sodišče upošteva samo opis dejstev o obstoju terjatve v prijavi terjatve in listinske dokaze, ki so ji priloženi, če je terjatev prerekal upravitelj, pa opis dejstev o neobstoju terjatve (drugi odstavek 68. člena). Po tretjem odstavku 68. člena velja, in drugačna presoja ni dovoljena, da terjatev ni verjetno izkazana, če ima terjatev pomanjkljivosti iz četrtega odstavka 60. člena zakona (če ne vsebuje opisa dejstev in dokazov o utemeljenosti zahtevka ali če ji niso priloženi dokazi o teh dejstvih). Po četrtem odstavku 68. člena pa velja in drugačna presoja ni dovoljena, da je terjatev verjetno izkazana, med drugim, če prijava terjatve nima pomanjkljivosti iz četrtega odstavka 60. člena tega zakona in osnovni seznam preizkušenih terjatev ne vsebuje opisa dejstev o neobstoju terjatve.

13. Prvostopenjsko sodišče se je pri presoji verjetnosti prerekanih terjatev upnikov A. d. o. o. in Z. Š. s. p. v izpodbijanem sklepu oprlo na četrti odstavek 68. člena ZFPPIPP in pri obeh ugotovilo, da terjatev upnika A. d. o. o. v znesku 11.314.457,72 EUR nima pomanjkljivosti iz četrtega odstavka 60. člena, ugovor o prerekanju terjatve pa ne vsebuje opisa dejstev o neobstoju terjatve, ampak samo o pomanjkljivih dokazih, ker iz priloženih dokazov niso razvidne bistvene sestavine pogodbe. Iz enakih razlogov je ugotovilo tudi verjetnost terjatve upnika Z. Š. s. p. v zneskih 10.631.895,97 EUR, 140.631,25 EUR in 62.249,87 EUR. Neutemeljeno zato pritožnica Banka d. d. sodišču prve stopnje očita, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar se ga ne da preizkusiti. Prvostopenjsko sodišče je pač prijavi terjatev s priloženimi dokazi presodilo kot popolni, razloge za prerekanje terjatev pa presodilo kot razloge za pomanjkljivo prijavo, ne pa kot dejstva o neobstoju terjatev.

14. Pritožbeno sodišče s tako presojo ne soglaša. Iz prijave terjatve upnika A. d. o. o. izhaja, da celotna prijavljena terjatev izhaja iz Pogodbe o obstoju terjatve z dne 15. 10. 2014 in Aneksa k pogodbi o odstopu terjatve z dne 8. 4. 2015, pri čemer navadna terjatev iz naslova glavnice znaša 5.908.956,68 EUR, zavarovana terjatev pa še v znesku 2.000.000,00 EUR in obračunane obresti 5.405.501,04 EUR, kot v pritožbi pojasni upnik A. d. o. o. sam, ko navaja, da znesek 2.000.000,00 EUR ni zajet v znesku 11.314.457,72 EUR, ampak v znesku 13.314.457,72 EUR. Pogodbo in aneks je upnik priložil, vendar sta navedeni listini skoraj v celoti zakriti, zaradi česar ni mogoče ugotoviti, kakšno terjatev (če sploh katero), v kakšni višini in do katerega dolžnika naj bi upnik A. d. o. o. odstopil stečajnemu dolžniku, pri čemer se že v prijavi terjatve upnik sklicuje na poslovno skrivnost. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico Banko d. d., da tako pomanjkljivo razkritje pogodbe lahko skriva neobstoječ predmet pogodbe v smeri prenosa neobstoječe terjatve, zaradi česar objektivno ni mogoče ugotoviti, ali je terjatev iz naslova plačila kupnine za odstopljeno terjatev sploh nastala in zapadla, saj niso razkrita bistvena določila pogodbe. Posledično je tudi objektivno ni mogoče šteti za verjetno izkazano, navedbo upravitelja v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev o prerekanju terjatev, ker iz predloženih dokazov niso razvidne bistvene sestavine pogodbe, pa je v posledici navedenega razumeti kot opis dejstev o neobstoju terjatve. S tem sklepanjem pritožnice pritožbeno sodišče soglaša, da je upravitelj objektivno (glede na opis dejstev in predložene dokaze upnika) kot razloge za neobstoj terjatve smiselno navedel nepreizkusljivost terjatve, saj iz prijave terjatve in predloženih dokazov ni mogoč zaključek o obstoju terjatve. Najmanj v obsegu razlogov upravitelja za prerekanje terjatev upnika A. d. o. o. je mogoče zaključiti, da z njimi upravitelj zatrjuje dejstva o neobstoju terjatve, zaradi česar ni izpolnjen zakonski pogoj za zakonsko domnevo verjetnosti terjatve iz 3. točke četrtega odstavka 68. člena ZFPPIPP. Na drugačno presojo ne more vplivati niti upnikovo sklicevanje na postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki je zoper dolžnika tekel v zadevi Cst 578/2017, v katerem je dolžnik s predložitvijo Pogodbe o odstopu terjatve razkril vsebino le-te. Odločitev sodišča v citirani zadevi ni prejudicialno vprašanje za sedaj obravnavano zadevo, saj se terjatve v postopku poenostavljene prisilne poravnave sploh ne preizkušajo. Ker pa je zavarovanje terjatve na plačilo kupnine za odstopljeno terjatev akcesorna pravica, odvisna od obstoja terjatve, ki je v pravnem prometu, se upnik A. d. o. o. ne more uspešno sklicevati niti na Pogodbo o odstopu terjatve (z nerazkritimi podatki o odstopljeni terjatvi) niti s sklicevanjem na zavarovanje upnikove terjatve na plačilo kupnine po Sporazumu o ustanovitvi zastavne pravice z dne 14. 7. 2015.

15. Upnik A. d. o. o. sicer v pritožbi utemeljeno graja stališče prvostopenjskega sodišča, da je prijava terjatve v znesku 2.000.000,00 EUR nepopolna, ker dokaz zanjo ni predložen v slovenskem jeziku. Pri tem se utemeljeno sklicuje na 5. (pravilno 55.) člen Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. 5. 2015 o postopkih v primeru insolventnosti, po katerem se terjatev lahko prijavi v kateremkoli uradnem jeziku institucij EU. Vendar že iz zgoraj navedenih razlogov nerazkritja terjatve, ki naj bi bila odstopljena dolžniku, kupnina zanjo pa zavarovana v višini 2.000.000,00 EUR, pritožnik ne more uspeti.

16. Smiselno enako deloma velja tudi glede prijavljene terjatve upnika Z. Š. s. p. Njegova prijava terjatve v višini 140.631,00 EUR in 10.631.895,97 EUR temelji na njegovem poroštvu za obveznost dolžnika do upnika A. d. o. o. iz Pogodbe o odstopu terjatev z dne 15. 10. 2014. Tudi on je prijavi terjatve priložil delno prikrito pogodbo. Terjatev v znesku 62.249,87 EUR pa je temeljil na z dolžnikom sklenjeni Podnajemni pogodbi za kavarno in restavracijo „X.“ z dne 30. 4. 2013, ki jo je upnik prijavi terjatve priložil skupaj z računi za terjatev iz te pogodbe in obračunom zapadlih terjatev z obrestmi. Upravitelj je vse zgoraj navedene prijavljene terjatve prerekal, ker iz priloženih dokumentov niso razvidne bistvene sestavine pogodbe. Glede terjatev v znesku 10.631.895,97 EUR in 140.631,25 EUR pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico Banko d. d., da je iz razlogov za prerekanje teh terjatev, temelječih na Pogodbi o dostopu terjatev z dne 15. 10. 2014 z nerazkrito vsebino o odstopljeni terjatvi, ki sicer lahko zaradi sklicevanja na poslovno skrivnost prikriva fiktivno terjatev, mogoč le zaključek o prerekanju terjatve iz razloga, ker ta ne obstaja. V tem obsegu zato prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za neizpodbojno zakonsko domnevo verjetno izkazane terjatve po četrtem odstavku 68. člena ZFPPIPP, ker predpostavke zanjo iz 3. točke citiranega določila niso izpolnjene.

17. Že je bila zgoraj povzeta prijava terjatev upnika Z. Š. s. p. v višini 62.249,87 EUR, ki je upnik ni temeljil na Pogodbi o odstopu terjatev, pač pa na z dolžnikom sklenjeni Podnajemni pogodbi, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, zato z argumenti, ki jih je upravitelj uveljavljal pri terjatvah, temelječih na Pogodbi o odstopu terjatve, pri prerekanju tudi te terjatve ne more temeljiti dejstva o neobstoju terjatve. V tem delu je zato prvostopenjsko sodišče utemeljeno za presojo verjetnosti te terjatve uporabilo metodološki napotek iz določbe 3. točke četrtega odstavka 68. člena ZFPPIPP.

18. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Sklepno

19. Pritožbeno sodišče je iz zgoraj obrazloženih razlogov pritožbo upnika A. d. o. o. kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbi upnice Banke d. d. pa delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v obsegu, kot je razvidno iz 2. točke dispozitiva tega sklepa razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), v preostalem delu pa pritožbo upnice Banke d. d. zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, kot je razvidno iz 3. točke dispozitiva tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

22.12.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 388/2015
• VSL sklep Cst 7/2011
• VSL sklep Cst 65/2012