VSL sklep Cst 442/2020

Jedro

Tudi v postopku osebnega stečaja stečajni dolžnik pridobi pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, pri čemer jo kot njegov zastopnik uresniči stečajni upravitelj.

Iz zakonskih določb ne izhaja, da mora upravitelj upniku podati izjavo o uresničitvi odstopne pravice že pred predlogom sodišču za soglasje k tej izjavi.

Upravitelj mora najprej poskrbeti, da se bo v stečajno maso nateklo kar največ sredstev, pri čemer mora paziti tudi na to, da bodo stroški postopka čim manjši in da stečajna masa z njimi ne bo neupravičeno obremenjena.

Ob izostanku kakršnihkoli nasprotnih navedb s strani dolžnice ji višje sodišče lahko odgovori le, da gre v takih primerih vedno le za predvidevanje, ki je tu realno izkazano, dolžnica pa tega ni uspela v ničemer izpodbiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dalo soglasje k izjavi o uresničitvi odstopne pravice od Pogodbe o finančnem leasingu, servisiranju in zavarovanju vozila št. 633325 z dne 27.2.2020, sklenjene med stečajno dolžnico in P. d. o. o., katere predmet je novo osebno vozilo V., letnik 2020.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila. Navaja, da je vložila zaprosilo za nadaljevanje izpolnjevanja navedene pogodbe. Za menjavo se je odločila zaradi stroškov s starim vozilom, plačilo pologa je zagotovila s pomočjo mame, odtlej pa redno plačuje obroke v znesku 263,00 EUR, kar je sposobna plačevati iz rednih mesečnih prejemkov; ko se bo uspela zaposliti, se bo njen finančni položaj še izboljšal. Ko se bo zaposlila, bo potrebovala avto, nima pa možnosti javnega prevoza. Dnevno vozi otroka v šolo in na interesne dejavnosti. S pomočjo mame je tudi vnaprej plačala dva obroka. Drugim stečajnim dolžnikom sodišče omogoča leasing pogodbe. Sodišče njenih navedb iz zaprosila ni upoštevalo, čeprav ne obstajajo relevantni dokazi za ugodnejše poplačilo upnikov. Obroke je s pomočjo staršev sposobna odplačevati sama in ne bi bremenili stečajne mase. Za nakup cenejšega vozila pa nima sredstev, prav tako ne za polog ob novem leasingu, zato je ta navedba sodišča sama s seboj v nasprotju. Tudi drugo vozilo bi predstavljalo stečajno maso, mesečni stroški popravil po nakupu starega vozila pa bi presegali višino sedanjih obrokov.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila in ponovno pojasnila, zakaj je odstop od pogodbe ugodnejši za poplačilo upnikov, in opozorila, da bi ob neplačevanju obrokov leasingodajalec lahko zahteval poplačilo iz stečajne mase kot strošek stečajnega postopka. Dolžnica je polog plačala sama, prav tako šest obrokov do začetka stečajnega postopka, pri čemer je upraviteljica informacijo o pogodbi prejela s strani pooblaščenca leasing hiše. Glede nujne potrebe po avtomobilu pa je pojasnila, da iz notarskega sporazuma z dne 8.10.2019 izhaja, da je ob razvezi obdržala vozilo F., lastništva vozila pa ni formalno prenesla, pri čemer o posedovanju vozila ali odsvojitvi upraviteljica ni bila seznanjena.

4. Na upraviteljičino vlogo je dolžnica odgovorila, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je upraviteljica izjavo o uresničitvi odstopne pravice posredovala leasingodajalcu, zato je izpodbijani sklep poleg neutemeljenosti tudi preuranjen.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Obravnavana zadeva je postopek osebnega stečaja, za katerega se smiselno uporabljajo pravila, določena v oddelkih 5.1 do 5.10 Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP (prvi odstavek 383. člena ZFPPIPP), torej pravila, ki veljajo za stečaj pravne osebe. Tako tudi v postopku osebnega stečaja stečajni dolžnik pridobi pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (prvi odstavek 267. člena ZFPPIPP), pri čemer jo kot njegov zastopnik uresniči stečajni upravitelj (245. člen v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP). To pravico lahko uresniči v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka oziroma od dneva, ko prejme obvestilo upnika iz četrtega odstavka 265. člena ZFPPIPP, pri čemer mora za uresničitev odstopne pravice dobiti soglasje sodišča (drugi odstavek 267. člena ZFPPIPP); to soglasje sodišče da, če se s tem dosežejo ugodnejši pogoji za plačilo upnikov (četrti odstavek 267. člena ZFPPIPP). Izjava o uresničitvi odstopne pravice začne učinkovati, ko postane sklep sodišča o soglasju k njeni uresničitvi pravnomočen (peti odstavek 267. člena ZFPPIPP).

7. Navedena pogodba o leasingu predstavlja vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo v smislu 24. člena ZFPPIPP, kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje. Postopek osebnega stečaja se je začel 26.8.2020, predlog za izdajo soglasja je upraviteljica podala 21.9.2020, torej v zakonskem roku.

8. Iz zgoraj navedenih zakonskih določb ne izhaja, da mora upravitelj upniku podati izjavo o uresničitvi odstopne pravice že pred predlogom sodišču za soglasje k tej izjavi. Tudi če upraviteljica te izjave upniku še ni podala, iz v prejšnji točki navedenih datumov izhaja, da rok za njeno podajo še ni potekel in bo tudi po odločitvi višjega sodišča še čas za njeno podajo. Drugačne dolžničine navedbe so tako neutemeljene.

9. Višje sodišče sicer razume željo dolžnice, da bi avto obdržala, in ji tudi verjame, da avto potrebuje, tako za prevoz otrok kot mame in verjetno tudi ob zaposlitvi. Vendar pa je temeljni interes, ki se zasleduje v vsakem stečajnem postopku, interes upnikov za poplačilo terjatev in temu so predvsem namenjena prizadevanja upravitelja (primerjaj prvi odstavek 97. člena ZFPPIPP). Interesi dolžnika so šele na drugem mestu. Upravitelj mora tako najprej poskrbeti, da se bo v stečajno maso nateklo kar največ sredstev, pri čemer mora paziti tudi na to, da bodo stroški postopka čim manjši in da stečajna masa z njimi ne bo neupravičeno obremenjena.

10. Znesek prejemkov, ki je izvzet iz stečajne mase v skladu z drugim odstavkom 389. člena ZFPPIPP, je namenjen preživetju stečajnega dolžnika in oseb, ki jih le-ta mora preživljati, in sam po sebi nikakor ne zadostuje še za plačilo mesečnih obrokov v višini 263,00 EUR. Zato ima prav upraviteljica, da bi ob neplačevanju obrokov leasingodajalec za neplačane zneske obremenil stečajno maso (drugi odstavek 265. člena ZFPPIPP). Ob tem je bilo od 72 obrokov do začetka postopka osebnega stečaja plačanih le šest obrokov, torej je ostalo več kot pet let odplačilne dobe.

11. Upraviteljica je tudi povsem zadostno pojasnila, da se bo ob odstopu od pogodbe v stečajno maso nateklo cca. 5.000,00 EUR in kako je prišla do tega izračuna. Dolžnica je sicer v pritožbi navedbe upraviteljice prerekala, vendar pa je to storila brez navedbe razlogov, popolnoma pavšalno, zato ji višje sodišče niti ne more odgovoriti. Ob izostanku kakršnihkoli nasprotnih navedb s strani dolžnice ji višje sodišče lahko odgovori le, da gre v takih primerih vedno le za predvidevanje, ki je tu realno izkazano, dolžnica pa tega ni uspela v ničemer izpodbiti.

12. Upraviteljica je tako izkazala, da je uresničitev odstopne pravice ugodnejša za poplačilo upnikov, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno dalo soglasje k njeni uresničitvi. Višje sodišče še dodaja, da se dolžnica očitno ne zaveda dovolj dejstva, da je v postopku osebnega stečaja in da je njena dolžnost, da vse svoje moči in sredstva usmeri v poplačilo upnikov. Potrebo po prevozu bi lahko uresničevala tudi s cenejšim vozilom. Že z nastopom insolventnosti bi se morala dolžnica prilagoditi temu stanju, česar pa očitno ni storila, čeprav bi najprej morala poskrbeti za čim večje poplačilo upnikov. Ob tem pa je upraviteljica tudi ugotovila, da ji je ob razvezi pripadlo vozilo, ki je sicer registrirano na njenega bivšega moža, čemur dolžnica v svoji dodatni vlogi, dani v tem pritožbenem postopku, ni nasprotovala, zato je očitno, da že ima vozilo, ki ga po svojih trditvah nujno potrebuje. Ne glede na to, ali vozilo potrebuje ali ne, pa je iz zgoraj navedene obrazložitve razvidno, da je predlog upraviteljice za uresničitev odstopne pravice utemeljen, česar pritožbene navedbe ne morejo izpodbiti.

13. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

15.12.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 338/2019
• VSL Sklep Cst 306/2020
• VSL sklep Cst 250/2011