VSL Sklep Cst 444/2020

Jedro

S takim predlogom za odlog, ki ga je dolžnik pogojeval s plačilom (le) upnikove terjatve do dne 6. 8. 2020 s strani tretjih oseb, bi moral upnik soglašati, vendar upnik soglasja ni podal, zato je odločitev sodišča prve stopnje o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom pravilna.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom B. d. o. o. (1. točka izreka), za upravitelja imenovalo G. B. (2. točka izreka) in ugotovilo, da opravlja upravitelj naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: G. B. s. p., matična številka: 000 (3. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujeta dolžnik (p. d. 18) in družbenik dolžnika S. P. (p. d. 19), smiselno oba iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Na pritožbi sta odgovorila upnik, ki je predlagal začetek stečajnega postopka, in upravitelj. Pritožbenemu sodišču predlagata, da se pritožbi kot neutemeljeni zavrneta.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Sodišče je pritožbi obravnavalo skupaj, saj sta po svoji vsebini enaki in uveljavljata iste razloge. Poleg tega je bil pritožnik S. P., ki nastopa sedaj kot družbenik dolžnika (pritožnik S. P. je lastnik 91% poslovnega deleža dolžnika), pred začetkom tega stečajnega postopka tudi zakoniti zastopnik dolžnika in je dolžnika kot tak zastopal na naroku za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom dne 22. 7. 2020 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Ne glede na navedeno ima S. P. kot družbenik pravico izpodbijati sklep o začetku stečajnega postopka nad družbo, v kateri nastopa kot družbenik (drugi odstavek 242. člena ZFPPIPP), vendar le iz razloga, da dolžnik ni insolventen, k čemur mora priložiti dokazila (četrti odstavek 235. člena v zvezi s četrtim odstavkom 234. člena ZFPPIPP). O tem je bil v pravnem pouku izpodbijanega sklepa tudi poučen. S. P. pa v svoji pritožbi ne izpodbija insolventnosti dolžnika in v zvezi s tem tudi ne predloži nobenih dokazil, temveč izpodbija sklep sodišča prve stopnje iz povsem istih pritožbenih razlogov kot dolžnik sam. S takimi pritožbenimi trditvami pa kot družbenik stečajnega dolžnika ne more uspeti. Njegova pritožba je torej neutemeljena že iz tega razloga. Ne glede na to pritožbeno sodišče podaja razloge za neutemeljenost njegove pritožbe tudi iz drugih razlogov.

6. V obravnavanem primeru je predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom vložil upnik. V takem primeru lahko dolžnik v roku 15 dni po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka ugovarja, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP). Dolžnik je sicer v ugovoru zoper predlog najprej trdil, da ni insolventen, vendar je nato na naroku dne 22. 7. 2020 (za dolžnika pritožnik S. P., ki je bil tedaj njegov zakoniti zastopnik) izrecno priznal obstoj insolventnosti dolžnika, na kar je svojo odločitev oprlo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Dolžnik tudi ni nasprotoval obstoju terjatve upnika, niti v predhodnem postopku niti sedaj v pritožbi. Dolžnik je, enako kot sedaj v pritožbi, predlagal le odlog odločitve o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ker družba nima denarja, ga pa lahko zagotovi družbenik S. P., ki bi plačal terjatev upnika, ki je vložil predlog za začetek stečaja. A kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, ZFPPIPP sodišču ne omogoča takega odloga odločitve o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, kot jo je predlagal dolžnik. S takim predlogom za odlog, ki ga je dolžnik pogojeval s plačilom (le) upnikove terjatve do dne 6. 8. 2020 s strani tretjih oseb, bi moral upnik soglašati, vendar upnik soglasja ni podal, zato je odločitev sodišča prve stopnje o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom pravilna. Pri tem pritožnika v svojih pritožbah tudi nista izkazala, da je bila terjatev upnika do vložitve pritožb (obe pritožbi sta vloženi 31. 8. 2020), plačana. Pritožnika sedaj v pritožbi celo navajata, da je dolžnik pravzaprav mislil, da bi upnikove terjatve tretje osebe plačale do 6. 9. 2020, in da se je zmotil v navedbi datuma, vendar to iz že pojasnjenih razlogov (odsotnost soglasja upnika) niti ni relevantno.

7. Pritožbeno sodišče dodaja, da dolžnikovega predloga za odlog, s katerim je ponujal le plačilo terjatve konkretnega upnika, ne pa tudi odprave insolventnosti, tudi ni mogoče šteti za predlog za odlog po prvem odstavku 236. člena ZFPPIPP, ki ga dolžnik lahko poda v primeru, da bo z izvedbo finančnega prestrukturiranja odpravil svojo insolventnost. Zato so neutemeljene trditve pritožnikov sedaj v pritožbi, da ni insolventen, ker ima voljo in možnost za plačilo dolga, kar bi izvedle tretje osebe oziroma družbenik. Pravno irelevantne so tudi navedbe pritožnikov kako bi terjatev do upnika lahko poplačal njegov večinski lastnik S. P. s pravnomočnimi terjatvami, ki jih ima do družbe P. d. o. o. in do R. M., saj da je S. P. dolžniku že v preteklosti večkrat posodil denar, ki mu še do sedaj ni bil vrnjen ter da bi upnik bil tako z lahkoto poplačan. S takimi trditvami pritožnika, iz že podanih argumentov, ne moreta uspeti.

8. Pritožnika pa tudi ne morete uspeti s trditvami, da pri upniku ni bilo volje, da bi bil poplačan in da do postopkov davčne izvršbe praktično ni prišlo. Kot izhaja iz predloga za začetek stečajnega postopka (p. d. 1) je upnik več let zoper dolžnika neuspešno vodil postopke izvršbe, dolg pa izvira iz leta 2012. Če je dolžnik premoženje za poplačilo upnika imel oziroma če bi ga lahko zagotovil, bi upnika lahko poplačal prostovoljno, mimo sodnih in drugih postopkov.

9. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na tiste pritožbene navedbe obeh pritožnikov, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Glede na navedeno izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi iz obeh pritožb niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), zato je obe pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

15.12.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 91/2022
• VSL Sklep Cst 67/2019
• VSL Sklep Cst 109/2021