VSL Sklep Cst 393/2020

Jedro

Po 2. točki četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba postala trajneje nelikvidna, če za več kot dva meseca zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem in tako stanje traja na dan pred vložitvijo predloga postopka zaradi insolventnosti. Gre za neizpodbojno zakonsko domnevo obstoja trajnejše nelikvidnosti kot stanje insolventnosti, če je podan dejanski stan - t. i. domnevna baza, ki je podlaga za zakonsko domnevo obstoja insolventnosti, na kar v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja upnica. Pritožnik bi zato lahko uspešno izpodbil navedeno zakonsko domnevo, če bi dokazal, da na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik nima neporavnanih obveznosti za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem. Tega dejstva pa pritožnik s pritožbo ni zatrjeval niti dokazoval, zato z njo ne more uspeti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče začelo stečajni postopek nad dolžnikom Z., d. o. o., mat. št. 01 (1. točka izreka), za upravitelja imenovalo M. B. (2. točka izreka), in ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s podatki: M. B., mat. št. 02 (3. točka izreka). Tako je odločilo na podlagi zakonske domneve dolžnikove insolventnosti po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP, ker dolžnik po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka ni vložil ugovora, s katerim bi izpodbijal obstoj upnikove terjatve ali v predlogu zatrjevane insolventnosti, niti ni vložil zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu po 236. členu ZFPPIPP.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil družbenik dolžnika S. M. Uveljavljal je „vse pritožbene razloge“ in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, upnikov predlog pa kot neutemeljen zavrne.

3. V odgovoru na pritožbo je upnica - predlagateljica začetka stečajnega postopka predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da pritožbe družbenika ni moglo skupno obravnavati s pritožbo dolžnika, ki jo je vložil s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje. Prvostopenjsko sodišče je namreč predlog za vrnitev v prejšnje stanje s sklepom St ... z dne 16. 9. 2020 (kot nedovoljenega) zavrglo. Ker ga je dolžnik prejel 18. 9. 2020 (vročilnica pri pd 28), je sklep postal pravnomočen 6. 10. 2020. Za obravnavo pritožbe dolžnika torej ni pogojev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Zoper sklep o začetku stečajnega postopka se lahko pritoži tudi družbenik dolžnika (drugi odstavek 242. člena ZFPPIPP), ki domnevo insolventnosti v primeru, če dolžnik ne vloži ugovora zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka (tretji odstavek 235. člena ZFPPIPP) lahko s pritožbo izpodbija, mora pa ji priložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena v zvezi s četrtim odstavkom 235. člena ZFPPIPP).

7. V takem primeru postane postopek kontradiktoren šele na pritožbeni stopnji. Praviloma zato pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe družbenika presoja navedbe in dokaze le z vidika možnosti, ali bi z njimi družbenik, če bi se v dokaznem postopku izkazali za utemeljene, lahko z izpodbijanjem domneve dolžnikove insolventnosti uspel.

8. Upnica Republika Slovenija je 5. 6. 2020 vložila predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom Z. d. o. o. ker ji dolžnik na podlagi seznama izvršilnih naslovov z dne 18. 2. 2020 dolguje 47.389,08 EUR neporavnanih davčnih obveznosti. Dolžnik zamuja s plačilom obveznosti več kot dva meseca, najstarejši dolg pa je zapadel v plačilo 1. 2. 2019. Trajnejšo nelikvidnost dolžnika je utemeljevala na izpodbojni zakonski domnevi po drugi in tretji alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Zadnjo neuspešno izvršbo je davčni organ opravil na premično premoženje dolžnika na podlagi sklepa o davčni izvršbi na premičnine št. DT 4934-95163/2019 z dne 1. 7. 2019. Ugotovljeno je bilo, da dolžnik nima rubljivega premičnega premoženja, niti nepremičnega. Pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji dolžnik tudi nima odprtega računa. Nadalje je trajnejšo nelikvidnost dolžnika predlagateljica utemeljevala s trditvijo, da dolžnik več kot dva meseca zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, saj prispevki niso bili poravnani za obdobje od januarja 2019, davki pa za obdobje od decembra 2018 dalje. Gre za neizpodbojno zakonsko domnevo trajnejše nelikvidnosti iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

9. Družbenik dolžnika v pritožbi trdi, da je družba kljub razglašeni epidemiji zaradi Covida-19 v aprilu 2020 ustvarila 1.357,00 EUR prometa, v maju 6.437,46 EUR in poplačala nujne obveznosti za tekoče poslovanje, v juniju ustvarila 18.511,53 EUR prometa, v juliju pa 65.345,00 EUR prometa, od tega je prodala Agenciji za pospeševanje likvidnosti po pogodbi z dne 23. 7. 2020 svojo terjatev v višini 43.789,05 EUR za plačilo zneska 42.987,71 EUR z valuto plačila najkasneje 24. 7. 2020. Na dan dogovorjenega plačila je Agencija zaradi uvedbe (pravilno začetka) stečajnega postopka nad dolžnikom odstopila od pogodbe. Upnica bi bila sicer s prilivom zneska 42.987,71 EUR v celoti poplačana, saj ji je del dolga v znesku 9.367,58 EUR dolžnik poplačal tik pred razglasitvijo epidemije. Sicer pa družba posluje preko bančnega računa, s katerim je seznanjena tudi upnica in je na tem računu tudi vodila izvršbo, zato razlog neobstoja bančnega računa ni izpolnjen. V dopolnitvi pritožbe, ki jo je vložil pritožnik istega dne kot pritožbo, pa je navedel, da je od svojega dolžnika prejel znesek 43.789,05 EUR, kar bi zadostovalo za celotno poplačilo upnice in kar dokazuje, da je dolžnik solventen.

10. Po 2. točki četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba postala trajneje nelikvidna, če za več kot dva meseca zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem in tako stanje traja na dan pred vložitvijo predloga postopka zaradi insolventnosti. Gre za neizpodbojno zakonsko domnevo obstoja trajnejše nelikvidnosti kot stanje insolventnosti, če je podan dejanski stan - t. i. domnevna baza, ki je podlaga za zakonsko domnevo obstoja insolventnosti, na kar v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja upnica. Pritožnik bi zato lahko uspešno izpodbil navedeno zakonsko domnevo, če bi dokazal, da na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik nima neporavnanih obveznosti za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem. Tega dejstva pa pritožnik s pritožbo ni zatrjeval niti dokazoval, zato z njo ne more uspeti.

11. Neutemeljeno pritožbo družbenika je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), po tem ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPIPP).

Datum zadnje spremembe:

02.12.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 79/2013
• VSL Sklep Cst 16/2024
• VSL Sklep Cst 199/2019