<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep Cst 43/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:CST.43.2020
Evidenčna številka:VSL00035114
Datum odločbe:12.02.2020
Senat, sodnik posameznik:Vesna Jenko (preds.), Renata Horvat (poroč.), Nada Mitrović
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:postopek prisilne poravnave - upniški odbor - sestava upniškega odbora - imenovanje v upniški odbor - ovira za imenovanje člana upniškega odbora - z upnikom povezana oseba - nasprotje interesov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo kontradiktornosti postopka

Jedro

Pritožbeno sodišče po presoji vseh zgornjih navedb ugotavlja, da bi trditve o dejstvih in okoliščinah, ki jih je navedla pritožnica, v kolikor bi se izkazale za resnične, lahko privedle do zaključka, da je podana ovira za imenovanje D. za člana upniškega odbora po 2. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP. Pritožnica namreč trdi, da je R. G., ki je družbenik dolžnika s poslovnim deležem v višini 60 %, tudi prokurist družbe K. in njen družbenik v višini 100 %, to je družbe, ki naj bi zgolj navidezno cedirala terjatve na družbo D.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v 4. točki izreka, kolikor se nanaša na upnika D. d. o. o, razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom S. d. o. o., matična številka: ..., davčna številka: ... (1. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora v 15 dneh po vročitvi tega sklepa založiti predujem za stroške postopka prisilne poravnave v višini 35.199,00 EUR in ga opozorilo, da če v tem roku ne bo založil predujma za kritje stroškov postopka prisilne poravnave, bo sodišče po 156. členu ZFPPIPP ustavilo postopek prisilne poravnave in izdalo sklep o začetku stečajnega postopka (2. točka izreka). Odločilo je, da ima upniški odbor ločitvenih upnikov 3 člane in za člane upniškega odbora imenovalo A. d. d., Ljubljana, G. d. d., Kranj in RS Ministrstvo za finance, FURS, Ljubljana (3. točka izreka), ter da ima upniški odbor navadnih upnikov 7 članov in za člane upniškega odbora imenovalo A. d. d., Ljubljana, D. d. o. o., E. GmbH, P. Gmbh, T. d. o. o., F. LIMITED in RS Ministrstvo za finance, FURS, Ljubljana (4. točka izreka). Za upraviteljico je imenovalo J. J. (5. točka izreka) in ugotovilo, da upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti upraviteljice v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: J. J. – ODVETNICA, matična številka: ... (6. točka izreka).

2. Upnica A. d. d., Ljubljana je pravočasno vložila pritožbo zoper 4. točko izreka sklepa v delu, kjer je v upniški odbor navadnih upnikov imenovan upnik D. d. o. o., zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Upraviteljica in dolžnik sta na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnica navaja, da je upnik D. d. o. o. (v nadaljevanju D.) terjatve do dolžnika pridobil z odstopom terjatev od družbe K., d. o. o., Srbija (v nadaljevanju K.), ki je imela terjatve do dolžnika. Trdi, da je družba K. povezana oseba, da gre za poslovodsko povezanost in da zato ne more biti imenovana za člana upniškega odbora navadnih upnikov. Navaja, da je pri obeh družbah, to je pri dolžniku in družbi K., zakoniti zastopnik oziroma prokurist R. G., ki je tudi družbenik v navedenih družbah, in sicer v dolžniku s poslovnim deležem v višini 60 %, v K. pa s poslovnim deležem v višini 100 %. Iz navedenega naj bi izhajalo, da terjatve, ki jih ima družba D. do dolžnika v višini 3,7 milijona EUR, izhajajo iz terjatev povezane osebe in so bile zgolj prenesene na novo družbo. Prenesene pa so bile približno mesec dni pred uvedbo postopka prisilne poravnave, pri čemer se znesek odstopljenih terjatev ujema ravno z zneskom, ki je potreben za to, da bi bila prisilna poravnava uspešna. Iz priložene Pogodbe o odstopu terjatev tudi ni razvidno, po kakšni ceni so bile odstopljene oziroma za kateri dolg je K. odstopil terjatve družbi D. Prav tako ni izkazano, da bi bilo za odstopljene terjatve izvedeno plačilo oziroma prenos sredstev. Vse navedeno naj bi kazalo, da so bile terjatve odstopljene zgolj navidezno in bi se morale šteti kot terjatve povezane osebe. Zato družba D. glede na vsebino samih terjatev (terjatve so terjatve povezane družbe K. do dolžnika) ne bi smela biti član upniškega odbora navadnih upnikov. D. pa je z dolžnikom tudi povezana, saj je njen zakoniti zastopnik A. L., ki je tudi pravni svetovalec dolžnika, kar naj bi bi bilo razvidno iz priloženega izseka e-sporočila med A. L. in upnikom, in je za dolžnika urejal zadeve z upnikom.

6. Dolžnik v odgovoru na pritožbo navaja, da po njegovem mnenju družba D. v razmerju do dolžnika oziroma do družbe K. ni povezana oseba, kot to določata četrti odstavek 200. člena ZFPPIPP ali 527. člen ZGD-1. Ravno tako po njegovem mnenju ne obstajajo ovire za imenovanje družbe D. za člana upniškega odbora, ki so navedene v drugem odstavku 78. člena ZFPPIPP. Obstoj terjatev D. je potrdil revizor. O odnosih med družbama K. in D. pa se dolžnik ne more opredeliti, ker ni stranka v teh odnosih.

7. Upraviteljica meni, da je pritožba utemeljena in soglaša z ugotovitvami upnice A. d. d. glede povezanosti oseb, kot je to navedeno v pritožbi in se pridružuje mnenju pritožnice, da je Pogodba o prenosu terjatev zgolj navidezna, sklenjena z namenom pridobitve glasovalnih pravic za terjatve povezane družbe, ki glasovalnih pravic ne bi imela.

8. Pritožbeno sodišče po presoji vseh zgornjih navedb ugotavlja, da bi trditve o dejstvih in okoliščinah, ki jih je navedla pritožnica, v kolikor bi se izkazale za resnične, lahko privedle do zaključka, da je podana ovira za imenovanje D. za člana upniškega odbora po 2. točki drugega odstavka 78. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Pritožnica namreč trdi, da je R. G., ki je družbenik dolžnika s poslovnim deležem v višini 60 %, tudi prokurist družbe K. in njen družbenik v višini 100 %, to je družbe, ki naj bi zgolj navidezno cedirala terjatve na družbo D.

9. Jezikovna razlaga določbe 2. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP takšnega zaključka sicer ne omogoča, saj po navedeni določbi za člana upniškega odbora ne more biti izvoljen ali imenovan upnik, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti opravljal funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista insolventnega dolžnika ali imel v insolventnem dolžniku položaj družbenika z najmanj 0,5 odstotnim kapitalskim deležem. Vendar pa je sodna praksa že večkrat zavzela jasno stališče, da je v smislu ovire po 2. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP potrebno obravnavati tudi položaj upnika, katerega zastopniki opravljajo oziroma so v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti opravljali funkcije člana poslovodstva ali nadzora insolventnega dolžnika, ali imajo oziroma so imeli v insolventnem dolžniku položaj družbenika z najmanj 0,5 % kapitalskim deležem. Takšna razlaga določbe 2. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP je po presoji pritožbenega sodišča edino sprejemljiva, saj zakon z določbami 1. do 5. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP želi preprečiti položaje morebitnega nasprotja interesov (prim. Cst 223/2009, Cst 253/2011, Cst 15/2012, Cst 23/2013 in Cst 106/2016).

10. Ob povedanem se izkaže, da je dejansko stanje v zvezi z obstojem ovire iz 2. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP glede družbe D. oziroma K. nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje z dejstvi, ki jih navaja pritožnica, sicer ni bilo seznanjeno, saj jih je pritožnica podala šele v pritožbi zoper izpodbijani sklep. Ker pa pritožba upnice ni bila poslana v izjavo družbi D., na katere članstvo v upniškem odboru se nanaša, je pritožbeno sodišče zaradi zagotovitve njene pravice do izjave in izvedbe kontradiktornega postopka pritožbi ugodilo, sklep sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in mu zadevo v tem delu vrnilo v nov postopek. Glede na naravo kršitve te namreč ne more odpraviti samo (355. člen v zvezi 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku pritožbo upnice A. d. d. pošlje v izjavo družbi D. in po izvedbi kontradiktornega postopka odloči, ali je podana ovira za njeno imenovanje za člana upniškega odbora. Pri tem naj se opredeli do vseh trditev, ki jih je pritožnica podala v pritožbi.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 78, 78/2, 78/2-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
13.11.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQxMjE4