VSL Sklep EPVDp 78/2020

Jedro

Pritožba je s priloženimi dokazili vzbudila dvom o pravilnosti podatkov o pravnomočnosti plačilnih nalogov glede na nedvomno izkazano dejstvo, da je storilec zoper plačilna naloga vložil zahtevi za sodno varstvo, prav tako je zoper sklepa o zavrženju zahteve za sodno varstvo vložil dovoljeno pravno sredstvo, o katerem pa glede na spisovne podatke še ni bilo odločeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je v uvodoma navedenem sklepu odločilo, da se storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije motornih vozil AM, B, B1, C, C1 in G, ker je kot voznik motornih vozil v obdobju od 8. 10. 2018 do 23. 2. 2020 presegel 18 kazenskih točk, saj je dosegel 19 kazenskih točk. Storilcu je naložilo še plačilo sodne takse po tar. št. 8404 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 30,00 EUR.

2. Proti sklepu vlaga pravočasno pritožbo storilec po zagovorniku ter višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi; podrejeno pa, da prekine postopek odločanja. Kot bistveno uveljavlja, da je storilec zoper dva od štirih plačilnih nalogov, ki so podlaga za odločitev sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, dne 24. 3. 2020 vložil pravočasni zahtevi za sodno varstvo, zato plačilna naloga PPP Ljubljana št. 000 z dne 9. 3. 2020 in 001 z dne 16. 3. 2020 nista postala pravnomočna oziroma njuna pravnomočnost še ne more biti ugotovljena. Prekrškovni organ je sicer izdal 27. 3. 2020 sklepa št. 2602-432 (3E611-03) in št. 2602-332 (3E611-03), s katerima je zahtevi za sodno varstvo zavrgel kot nedopustni, vendar je storilec zoper oba sklepa o zavrženju 10. 6. 2020 vložil zahtevi za sodno varstvo in o tem Okrajno sodišče v Ljubljani še ni odločilo ter je sporno, ali je torej šteti predmetna plačilna naloga kot pravnomočna. Glede na to, da deseti odstavek 65. člena Zakona o prekrških (ZP-1) določa, da če sodišče s sodbo odpravi sklep o zavrženju prepozne ali nedovoljene zahteve za sodno varstvo, hkrati odloči tudi o zahtevi za sodno varstvo, mora sodišče odločiti najprej o dopustnosti vloženih zahtev za sodno varstvo zoper plačilna naloga, sicer bi bila izničena določba tretjega odstavka 63. člena ZP-1, katere smisel je, da se storilcu zagotovi pravica do sodnega varstva in da o zadevi z učinkom pravnomočnosti odloča sodišče in ne že prekrškovni organ. Podatek iz evidenc, da sta plačilna naloga že postala pravnomočna, je torej napačen, saj o tem šele teče postopek pred sodiščem, zato predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Čeprav formalno ni predvidena prekinitev postopka, ker peti odstavek 202.č člena ZP-1 možnost prekinitve postopka predvideva le v primeru vložitve izrednega pravnega sredstva, medtem ko je v obravnavani zadevi šele pod vprašajem pravnomočnost, pa predlaga, da višje sodišče pravno praznino zapolni s smiselno uporabo petega odstavka 202.č člena ZP-1 in prekine postopek odločanja do takrat, ko bo Okrajno sodišče v Ljubljani odločilo o zahtevah za sodno varstvo zoper oba sklepa PPP Ljubljana št. 2602-432 (3E611-03) in št. 2602-332 (3E611-03) z dne 27. 3. 2020. Prilaga oba sklepa PPP Ljubljana in kopijo zahtev za sodno varstvo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče s pregledom spisovnih podatkov in pritožbi priloženih dokazil ugotavlja, da je zmotna (ali vsaj preuranjena) odločitev sodišča prve stopnje, da je storilec v obdobju od 8. 10. 2018 do 23. 2. 2020 kot voznik motornih vozil B kategorije pravnomočno presegel 18 kazenskih točk, saj je dosegel 19 kazenskih točk, zaradi česar mu je to sodišče na podlagi prvega odstavka 202.č člena ZP-1 izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Obvestilo Ministrstva za pravosodje in izpis iz evidence kazenskih točk sicer beleži podatek, da so vsi štirje plačilni nalogi pravnomočni in da je tako postal 26. 3. 2020 pravnomočen tudi plačilni nalog Postaje prometne policije (PPP) Ljubljana št. 000 z dne 9. 3. 2020, s katerim je storilec za prekršek po 3. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP pridobil 3 kazenske točke in dne 27. 3. 2020 plačilni nalog PPP Ljubljana št. 001 z dne 16. 3. 2020, s katerim je za prekršek po 4. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP pridobil 5 kazenskih točk in tudi spisu priložena plačilna naloga PPP Ljubljana v prilogah C2 in C3 vsebujeta podatek o pravnomočnosti (na plačilnem nalogu izdanem 9. 3. 2020 je navedba, da je odločba pravnomočna 26. 3. 2020; na plačilnem nalogu za prekršek storjen 23. 2. 2020 pa, da je odločba pravnomočna 27. 3. 2020), vendar pa je pritožba s priloženimi dokazili vzbudila dvom o pravilnosti tega podatka glede na nedvomno izkazano dejstvo, da je storilec zoper plačilna naloga vložil zahtevi za sodno varstvo, prav tako je zoper sklepa o zavrženju zahteve za sodno varstvo vložil dovoljeno pravno sredstvo (glede na določbo tretjega odstavka 63. člena ZP-1 je zoper sklep o zavrženju dovoljena zahteva za sodno varstvo), o katerem pa glede na spisovne podatke še ni bilo odločeno. Iz dopisa z dne 11. 6. 2020 v prilogi B5 izhaja, da je prekrškovni organ PPP Ljubljana zahtevi za sodno varstvo predložil Okrajnemu sodišču v Ljubljani, oddelku za prekrške, zato dopis potrjuje pritožbene navedbe storilca, da o zavrženju zahteve za sodno varstvo vse doslej še ni bilo pravnomočno odločeno in je podatek o datumu pravnomočnosti plačilnih nalogov (26. 3. 2020 oziroma 27. 3. 2020) preuranjen. Sicer pa iz datumov pravnomočnosti izhaja tudi, da je prekrškovni organ kot datum pravnomočnosti navedel datum ob neupoštevanju dejstva, da je bila vložena zahteva za sodno varstvo, o kateri pa s strani sodišča še ni bilo odločeno in s tem dokončno in pravnomočno ugotovljeno ali sta zahtevi za sodno varstvo nedovoljeni.

5. V zvezi s tem višje sodišče opozarja, da se drugi odstavek 57.c člena ZP-1, da zahteva za sodno varstvo zoper odločbo ni dovoljena, če plača polovično globo pred iztekom roka za napoved zahteve za sodno varstvo navezuje na predhodni stavek „kršitelj, ki ne napove zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, plača polovični znesek globe v roku 8 dni po izteku roka za napoved zahteve za sodno varstvo“, kar pomeni, da je storilcu vzeta pravica do vložitve zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku le, če storilec plača polovični znesek globe. Sodišče, ki bo presojalo dovoljenost zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, se bo zato moralo najprej opredeliti glede vprašanja, kdo in v čigavem imenu je plačal globo oziroma kdo je vložil zahtevo za sodno varstvo ter temu primerno presoditi ali je zahteva za sodno varstvo nedovoljena glede na določbo drugega odstavka 57.c člena ZP-1; od odgovora na to pa je odvisno, ali bo sodišče zahtevo obravnavalo po vsebini, ali pa bo potrdilo odločitev prekrškovnega organa o zavrženju zahteve kot nedovoljene.

6. Po prvem odstavku 202.č člena ZP-1 sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk, pri čemer je bistvena vsebina obrazložitve sklepa tudi podatek o datumu pravnomočnosti odločbe. Pred odločitvijo v zvezi z dovoljenostjo zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog zato okrajno sodišče ne more odločiti o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

7. Ker je v obravnavanem primeru prekrškovni organ v uradno evidenco zavedel podatek o pravnomočnosti kljub dejstvu, da je bilo zoper oba plačilna naloga vloženo dovoljeno pravno sredstvo (zahteva za sodno varstvo), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in je izpodbijani sklep razveljavilo.

Datum zadnje spremembe:

02.11.2020

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep PRp 27/2020
• VSC Sklep EPVDp 35/2023
• VSC Sklep PRp 20/2022