VSL Sklep I Cp 1088/2020

Jedro

V zvezi s pritožbeno navedbo, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo izpolnjevanja normativov Pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev, ki določa, da je v varovanem oddelku socialno varstvenih zavodov lahko največ 12 oseb, je potrebno pojasniti, da je predlagatelj v tem postopku sam varstveni zavod, v katerem naj bi se nasprotno udeleženko namestilo na varovani oddelek. To pa seveda pomeni, da predlagatelj gotovo ima prostor za namestitev nasprotne udeleženke na varovani oddelek – v nasprotnem primeru predloga na bi vložil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišče prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se A. A. za 6 mesecev sprejme v varovani oddelek predlagatelja.

2. Po uradni dolžnosti postavljeni odvetnik pritožnice¹ je zoper navedeni sklep iz vseh pritožbenih razlogov vložil pravočasno pritožbo, v kateri predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in postopek ustavi. Opozarja, da ne obstajajo zakonski razlogi za namestitev nasprotne udeleženke na varovani oddelek. Ni namreč izkazana konkretno izkazana nevarnost, da bi nasprotna udeleženka konstantno ogrožala svoje življenje ali življenje drugih, oz. da bi huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali da bi povzročala hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Dogodek 5. 6. 2020, ko naj bi zapustila Dom starejših občanov in so jo našli zunaj doma, je samo en dogodek, ki ne dokazuje njenega siceršnjega beganja izven doma. Glede dogodka 9. 3. 2020, ko naj bi nasprotna udeleženka sostanovalki premočno namestila in zategnila slinček, pa ne izkazuje konkretne nevarnosti hujšega ogrožanja zdravja drugih, saj po mnenju svojcev nasprotne udeleženke ta niti ni zmožna zavezati slinčka na način, da bi napravila vozel in sostanovalko zadušila. Odvetnik tudi opozarja na dejstvo, da je 8. 2. 2020 izvedenec prim. mag. F. F. v zadevi Pr 4/2020 pregledal nasprotno udeleženko in na obravnavi v navedeni zadevi podal svoje mnenje, vendar pa so njegovi zaključki drugačni od zaključkov izvedenke dr. G. G. iz tega nepravdnega postopka. Izvedenec F. F. je namreč ugotovil, da je za nasprotno udeleženko dobro, da ima okrog sebe ljudi, ki jih pozna in bi premestitev na drug oddelek zanjo lahko predstavljala hud stres in stisko. Ugotovil pa je tudi, da pri njej demenca še ni toliko napredovala, da ne bi razumela ničesar, kar se dogaja v njeni okolici. Glede na navedeno odvetnik meni, da bi bilo potrebno razjasniti razhajanja med obema izvedencema.

3. V odgovoru na pritožbo predlagatelj predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku² (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku³ (v nadaljevanju: ZNP-1) ter 30. členom Zakona o duševnem zdravju⁴ (v nadaljevanju: ZDZdr) pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa pri tem pazi na v citirani zakonski določbi navedene bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Ustava Republike Slovenije dopušča, ZDZdr pa ureja, kdaj je mogoč odvzem človekove prostosti⁵. Pravno podlago za neprostovoljni sprejem na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda daje ZDZdr. Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se osebo, ki ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja zaradi demence, omeji svobodo z namestitvijo v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, so urejeni v prvem odstavku 75. člena ZDZdr, ki se pri tem sklicuje na prvi odstavek 74. člena ZDZdr⁶.

7. Ker gre pri sprejemu osebe v varovani oddelek brez privolitve za resen poseg v osebno svobodo posameznika, za tak poseg ne zadošča obstoj kakršnekoli nevarnosti, ampak mora biti izkazana resna nevarnost, kar pa pomeni obstoj konkretnih dejanj zadržane osebe⁷. Sodišče prve stopnje je takšna konkretna dejanja nasprotne udeleženke tudi ugotovilo. 5. 6. 2020 je bila nasprotna udeleženka najdena nekaj kilometrov od Doma starejših občanov. Našel jo je B. B., ki je kot priča izpovedal, da je hodila gor in dol po cesti in da mu ni znala povedati kdo je, ne od kod prihaja in kam gre. B. B. je nato poklical v Dom starejših občanov in po nasprotno udeleženko je prišla C. C. Ta je izpovedala, da je bila nasprotna udeleženka zmedena, ni vedela kje je, rekla je, da je šla na njivo. Prav tako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je 9. 3. 2020 nasprotna udeleženka sostanovalki D. D. premočno namestila in zategnila slinček okrog vratu in jo s tem ogrožala. Glede tega je izpovedala priča E. E., da je zaradi vpitja na pomoč gospe D. D. šla v njeno sobo in ugotovila, da ji je nasprotna udeleženka močno zavezala slinček okrog vratu, da ji je nasprotna udeleženka povedala, da mora mama vstati in iti delat. Slinček je bil pri tem tesno zategnjen okrog vratu, nasprotna udeleženka pa ga je hotela zategniti še močneje. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča oba dogodka kažeta, da je nasprotna udeleženka z dejanjem 5. 6. 2020 ogrožala svoje življenje (ali vsaj zdravje) oz. z dejanjem 9. 3. 2020 huje ogrozila zdravje sostanovalki gospe D. D.

8. Nedvomno je podan tudi drugi pogoj: sodišče prve stopnje je povzelo ugotovitev izvedenke, da je nasprotna udeleženka zaradi psihične motnje, napredovale demence, popolnoma odvisna od pomoči drugih in zato potrebuje stalen nadzor in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v običajnem oddelku DSO. Izvedenka je tudi ugotovila, da zaradi okrnjenosti vseh višjih živčnih funkcij nasprotna udeleženka ni sposobna, da bi se v prostoru orientirala in vrnila na določen kraj, vse to pa je posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladati svoje ravnanje. Akutno bolnišnično zdravljenje po oceni izvedenke ni potrebno, nasprotni udeleženki pa z drugimi oblikami pomoči razen z obravnavo na varovanem oddelku ni mogoče zagotoviti zadostnega nadzora in ji preprečiti, da ne bi vstopala v zanjo nevarne situacije oz. jih ne bi sama povzročala. Glede na vse te ugotovitve je po presoji pritožbenega sodišča izpodbijana odločitev pravilna in zakonita.

9. V zvezi s pritožbeno navedbo, da je dogodek 5. 6. 2020 samo en dogodek, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da gre res samo za en konkretno opisan dogodek, vendar je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da je po izpovedbah prič, ki jih je sodišče prve stopnje zaslišalo, nasprotna udeleženka sicer že večkrat zapustila Dom starejših občanov, a so jo vsakič prestregli na parkirišču ali že v recepciji, kjer je povedala, da gre v službo, v hlev, iskat mamo, na avtobus, na vlak - nikoli pa npr. ob takih dogodkih ni rekla, da gre ven malce posedet. Prav tako je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da ogroža druge stanovalce s tem, ko odpira vrata varovalnega oddelka. Tudi ti dogodki, ki ji je v izpodbijani odločbi povzelo sodišče prve stopnje (in torej ne samo enkraten dogodek 5. 6. 2020), kažejo, kar je ugotovila izvedenka, da ima nasprotna udeleženka vsekakor hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladati svoje ravnanje.

10. Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na dogodek 9. 3. 2020, pritožbeno sodišče odgovarja, da je sodišče prve stopnje potek tega dogodka ugotovilo na podlagi izpovedbe priče E. E., ki je dogajanje videla in tudi izpovedala, da je nasprotna udeleženka D. D. slinček tesno zategnila in ga hotela zategniti še močneje. Nasprotno pa pritožbene trditve slonijo le na mnenju sorodnikov nasprotne udeleženke, da ta ni zmožna zavezati slinčka tako, da bi napravila vozel in sostanovalko zadušila. Pritožbene navedbe torej izhajajo zgolj iz domneve sorodnikov nasprotne udeleženke, kar pa ne more vzbuditi dvoma v prepričljivo dokazno oceno sodišča prve stopnje.

11. Pritožba opozarja še na razhajanje ugotovitev izvedenca prim. mag. F. F. v zadevi Pr 4/2020⁸ in izvedenke dr. G. G., ki je podala izvedeniško mnenje v tem nepravdnem postopku. Tu je potrebno pojasniti, da je vsak izvedenec podal svoje mnenje glede na stanje nasprotne udeleženke ob pregledu: prim. mag. F. F. je nasprotno udeleženko pregledal 8. 2. 2020, dr. G. G. pa dobre štiri mesece kasneje, 18. 6. 2020. Oba dogodka, ki ju izpostavlja sodišče prve stopnje, izvirata iz obdobja po februarju 2020, kar pomeni, da je pri nasprotni udeleženki vsekakor prišlo do nekaterih sprememb, ki jih v svojem izvedeniškem mnenju upošteva izvedenka dr. G. G., medtem, ko jih izvedenec F. F. že po sami naravi stvari ni mogel upoštevati. Glede ugotovitve izvedenca F. F., ki jo izpostavlja pritožba, da je za nasprotno udeleženko dobro, da ima okrog sebe ljudi, ki jih pozna in da bi premestitev na drug oddelek zanjo lahko predstavljala hud stres in stisko, pritožbeno sodišče opozarja na 10. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa, kjer se je sodišče prve stopnje ukvarjalo tudi z vprašanjem, kaj bi sprememba okolja pomenila za nasprotno udeleženko. Pri tem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ob izvedenkinem pregledu nasprotna udeleženka sploh ni prepoznala sostanovalke, niti ni vedela kdo je (govorila je, da je v sobi mlajša ženska), da pa stalnost okolja po mnenju izvedenke pomeni zlasti prisotnost hčere, ki jo očitno pomirja, in da bo ta stalnost okolja omogočena tudi ob namestitvi na varovanem oddelku.

12. V zvezi s pritožbeno navedbo, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo izpolnjevanja normativov Pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev, ki določa, da je v varovanem oddelku socialno varstvenih zavodov lahko največ 12 oseb, je potrebno pojasniti, da je predlagatelj v tem postopku sam varstveni zavod, v katerem naj bi se nasprotno udeleženko namestilo na varovani oddelek. To pa seveda pomeni, da predlagatelj gotovo ima prostor za namestitev nasprotne udeleženke na varovani oddelek – v nasprotnem primeru predloga na bi vložil.

13. Pritožbeno sodišče je opravilo tudi preizkus izpodbijanega sklepa glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (4. točka obrazložitve), vendar jih ni našlo, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 30. členom ZDZdr).

-------------------------------
¹ V nadaljevanju: odvetnik.
² Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami.
³ Uradni list RS, št. 16/2019.
⁴ Uradni list RS, št. 77/2008 s spremembami in dopolnitvami.
⁵ Drugi odstavek 19. člena Ustave Republike Slovenije.
⁶ Kumulativno morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, če je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi),če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.
⁷ VSL I Cp 421/2020, VSL II Cp 1431/2019.
⁸ Gre za nepravdni postopek, ki se je vodil zaradi namestitve iste nasprotne udeleženke na varovani oddelek v začetku leta 2020 in v katerem je bil na podlagi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. VSL I Cp 421/2020 spremenjen sklep sodišča prve stopnje, ki je odločilo, da se A. A. za 3 mesece sprejme v varovani oddelek predlagatelja.

Datum zadnje spremembe:

30.09.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1088/2020
• VSC Sklep II Cp 468/2020
• VSL Sklep I Cp 1644/2021