VSL Sklep Cst 45/2020

Jedro

Ločitvena pravica je akcesorna prijavljeni denarni terjatvi. Izjava o prerekanju prijavljene terjatve vsebuje tudi izjavo o prerekanju ločitvene pravice, s katero je zavarovana ta terjatev. Po oceni pritožbenega sodišča bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi upraviteljevega zapisa o prijavi ločitvene pravice na premičninah stečajnega dolžnika, ki temelji na neposredno izvršljivem sporazumu o zavarovanju terjatev z ustanovitvijo neposestne zastavne pravice na premičninah opr. št. SV 0000/2015 z dne 18. 12. 2015, ki jih potrjujejo tudi dokazi priloženi k prijavam, presoditi, da gre v tem delu za primer prerekanja terjatve in ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova. Z vpisom rubeža v register so upnice pridobile zastavno pravico na premičninah, to je pravico do plačila terjatve iz določenih premičnin v lasti dolžnika, vpis rubeža pa je bil opravljen na podlagi izvršljivega notarskega zapisa.

Ker vse tri upnice uveljavljajo za svoje denarne terjatve ločitveno pravico na istih predmetih, pridobljeno na podlagi istega izvršilnega naslova, bi moralo sodišče napotiti upravitelja, ki je prerekal terjatve in ločitvene pravice, da zoper vse tri upnice vloži eno tožbo.

Če je prerekana terjatev in posledično tudi ločitvena pravica, zaradi litispendence ni mogoče voditi o isti terjatvi več pravd, torej po tožbi ločitvenega upnika zaradi ugotovitve obstoja prijavljene terjatve in po tožbi upravitelja zaradi ugotovitve neobstoja iste prijavljene terjatve.

Izrek

Pritožbam se ugodi in se v izpodbijanem delu 1. točke izreka sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: Upravitelj mora v enem mesecu po objavi tega sklepa vložiti tožbo zoper upnice T. d. o. o., A. B. d. o. o. in A. A. d. o. o. za

I. ugotovitev, da ne obstoji ali da je prenehala

I./1. terjatev upnice T. d. o. o. v višini 54.561,10 EUR ;

I./ 2. terjatev upnice A. B. d. o. o. v višini 30.355,42 EUR in

I./3. terjatev upnice A. A. d. o. o. v višini 26.576,28 EUR;

ter

II. ugotovitev, da je prenehala ali da ne obstaja ločitvena pravica upnic T. d. o. o., A. B. d. o. o. in A. A. d. o. o. na premičninah in terjatvah stečajnega dolžnika, ki so navedene v končnem seznamu preizkušenih terjatev, izločitvenih in ločitvenih pravic z 29. 11. 2019.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu 1. točke izreka odločilo o priznanih in prerekanih terjatvah in o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic in izločitvenih pravic tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z 29. 11. 2019, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2. Zoper sklep so se v delu, ki se nanaša na odločitev o napotitvi pritožile upnice T. d. o. o., A. B. d. o. o. in A. A. d. o. o. Pritožnice so uveljavljale vse pritožbene razloge in predlagale pritožbenemu sodišču, da v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da napoti stečajnega upravitelja, da vloži tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve posamezne upnice in ločitvenih pravic na premoženju stečajnega dolžnika, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Upravitelj je na pritožbe odgovoril, da priznava trditve upnic, da njihove prijavljene terjatve temeljijo na izvršilnih naslovih, kljub temu pa meni, da je sklep o napotitvah pravilen, ker so ločitvene pravice pritožnic prerekane zaradi prerekanih terjatev in gre za situacijo iz drugega odstavka 305. člena ZFPPIPP.

4. Pritožbe so utemeljene.

5. Pravilno je stališče upnic, da se v primeru, če je prerekana ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, napoti na ugotovitev prerekane terjatve in take ločitvene pravice v skladu z določbo 308. člena ZFPPIPP, vedno tisti, ki je prerekal ločitveno pravico¹. Utemeljenost pritožb je odvisna torej od vprašanja, ali je nastala ločitvena pravica, ki je bila predmet prerekanja, na podlagi izvršilnega naslova, ki izpolnjuje vse formalne pogoje, kot jih mora imeti vsak izvršilni naslov.

6. Ločitvena pravica je pravica upnika do poplačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov iz tega premoženja (prvi odstavek 19. člena ZFPPIPP). Ločitveni upnik je upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja terjatev, zavarovano z ločitveno pravico (drugi odstavek 19. člena ZFPPIPP).

7. V obravnavanem primeru iz podatkov spisa izhaja, da so na premičninah (ki so navedene v prilogi št. 4) upniki A. B. d. o. o., T. d. o. o. in A. A. d. o. o. prijavili ločitveno pravico, na kateri imajo enak vrstni red poplačila na podlagi notarskega zapisa SV 0000/15 z dne 18. 12. 2015.

8. Iz razlogov izpodbijanega sklepa, v zvezi z obvestilom upravitelju o preizkusu terjatev, na podlagi katerega je upravitelj izdelal končni seznam preizkušenih terjatev z dne 29. 11. 2019, je razvidno, da se je sodišče prve stopnje odločilo za napotitev upnic, ker so prerekane njihove terjatve in ločitvene pravice; ni pa sodišče prve stopnje navedlo pravne podlage za tako odločitev. Zato so pomembni podatki, ki so navedeni v končnem seznamu preizkušenih terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic (tretji odstavek 298. člena v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 60. člena ZFPPIPP).

9. Vse pritožnice zatrjujejo, da iz končnega seznama preizkušenih terjatev izhaja zapis, da upnik „prijavlja ločitveno pravico na podlagi neposredno izvršljivega sporazuma o zavarovanju terjatev z ustanovitvijo neposestne zastavne pravice na premičninah opr. št. SV 0000/2015 z dne 18. 12. 2015, sklenjene med stečajnim dolžnikom in družbo T. A. d. o. o. kot zastavnima dolžnikoma oziroma zastaviteljema in družbami A. d. o. o. (sedaj A. A. d. o. o.), A. C. d. o. o. (sedaj A. d. o. o.), A. D. d. o. o., T. d. o. o., A. E. d. o. o.², A. F. d. o. o. in P. AG, kot zastavnimi upniki“ in da je ločitvena pravica dokončno v celoti prerekana zaradi prerekane terjatve. Prav tako pa pri vseh izhaja tudi tudi zapis, da „upnik prijavlja ločitveno pravico na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa Pogodbe o globalnem odstopu terjatve v zavarovanje opr. št. SV 0001/15 z dne 18. 12. 2015, sklenjene med stečajnim dolžnikom in družbo T. A. d. o. o. kot odstopnikoma in družbami A. d. o. o. (sedaj A. A. d. o. o.), A. C. d. o. o. (sedaj A. d. o. o.), A. D. d. o. o., T. d. o. o., A. E. d. o. o., A. F. d. o. o. in P. AG kot prevzemniki na navedenih terjatvah, ki jih je stečajni dolžnik odstopil v zavarovanje“ in da je ločitvena pravica dokončno in v celoti prerekana zaradi prerekane terjatve.

10. Glede odločilnih dejstev v zvezi s presojo, ali je pravilna odločitev o napotitvi, so pritožnice navajale, da iz Sporazuma o zavarovanju terjatev z ustanovitvijo neposestne zastavne pravice na premičninah, sklenjenem v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa B. B. opr. št. SV 0000/2015 z dne 18. 12. 2015 (med drugim) izhaja, da dolžnik ustanavlja neposestno zastavno pravico na opremi, določeni v točki 3. To pa je ista oprema, na kateri upnice uveljavljajo ločitevno pravico. V dokaz so se sklicevale na citirani Sporazum in na Izpisek iz registra neposestnih zastavnih pravic (obe listini sta v spisu).

11. Ločitvena pravica je akcesorna prijavljeni denarni terjatvi. Izjava o prerekanju prijavljene terjatve vsebuje tudi izjavo o prerekanju ločitvene pravice, s katero je zavarovana ta terjatev (tretji odstavek 303. člena ZFPPIPP). Po oceni pritožbenega sodišča bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi upraviteljevega zapisa o prijavi ločitvene pravice na premičninah stečajnega dolžnika, ki temelji na neposredno izvršljivem sporazumu o zavarovanju terjatev z ustanovitvijo neposestne zastavne pravice na premičninah opr. št. SV 0000/2015 z dne 18. 12. 2015, ki jih potrjujejo tudi dokazi priloženi k prijavam, presoditi, da gre v tem delu za primer prerekanja terjatve in ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova. Z vpisom rubeža v register so upnice pridobile zastavno pravico na premičninah, to je pravico do plačila terjatve iz določenih premičnin v lasti dolžnika, vpis rubeža pa je bil opravljen na podlagi izvršljivega notarskega zapisa.

12. Ker vse tri upnice uveljavljajo za svoje denarne terjatve ločitveno pravico na istih predmetih, pridobljeno na podlagi istega izvršilnega naslova, bi moralo sodišče napotiti upravitelja, ki je prerekal terjatve in ločitvene pravice, da zoper vse tri upnice vloži eno tožbo, in sicer zoper vsako upnico na ugotovitev neobstoja ali prenehanja prerekane denarne terjatve in na ugotovitev neobstoja oziroma prenehanja ločitvene pravice na premičninah (primerjaj z določbo petega odstavka 308. člena ZFPPIPP).

13. Pritožnice so prijavile ločitveno pravico tudi na terjatvah stečajnega dolžnika in v pritožbi zatrjujejo, da naj bi jih pridobile na podlagi istega notarskega zapisa. Ne glede na utemeljenost ali neutemeljenost teh trditev pritožbeno sodišče ocenjuje, da ne vplivajo na odločitev o napotitvi upravitelja. Če je prerekana terjatev in posledično tudi ločitvena pravica, zaradi litispendence ni mogoče voditi o isti terjatvi več pravd, torej po tožbi ločitvenega upnika zaradi ugotovitve obstoja prijavljene terjatve in po tožbi upravitelja zaradi ugotovitve neobstoja iste prijavljene terjatve.

14. Zato je bilo treba pritožbam ugoditi in v izpodbijanem delu točke 1. izreka sklep sodišča prve stopnje spremeniti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) tako, da se glasi: Upravitelj mora v enem mesecu po objavi tega sklepa vložiti tožbo zoper upnice T. d. o. o., A. B. d. o. o. in A. A. d. o. o. za ugotovitev, da ne obstoji ali da je prenehala terjatev upnice T. d. o. o. v višini 54.561,10 EUR; 2. terjatev upnice A. B. d. o. o. v višini 30.355,42 EUR in 3. terjatev upnice A. A. d. o. o. v višini 26.576,28 EUR, ter za ugotovitev, da je prenehala ali da ne obstaja ločitvena pravica upnic T. d. o. o., A. B. d. o. o. in A. A. d. o. o. na premičninah in terjatvah stečajnega dolžnika, ki so navedene v končnem seznamu preizkušenih terjatev, izločitvenih in ločitvenih pravic z dne 29. 11. 2019.

-------------------------------
¹ Primerjaj Cst 313/2015 in Cst 191/2019.
² Upnica A. B. d. o. o. je v prijavi terjatve in ločitvenih pravic trdila, da je prevzela terjatev v višini 30.355,42 EUR od družbe A. E. d. o. o. s Pogodbo o odstopu terjatev z dne 6. 10. 2016 (spremenjena z Aneksom z dne 21. 10. 2016).

Datum zadnje spremembe:

27.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 380/2020
• VSL sodba I Cpg 976/2011
• VSL Sklep II Ip 2167/2017